Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Tehnološki napredek je nedvomno spremenil način opravljanja bančnih storitev, saj ponuja udobje, učinkovitost in razširjene funkcije. Vendar pa je tehnologija poleg prednosti prinesla tudi precejšnje zaplete, ki jih morajo banke obvladovati. Naša naloga se osredotoči na informacijske rešitve za odkrivanje finančnih goljufij prevar, ki imajo ključno vlogo v zagotavljanju stabilnega bančnega okolja. V današnjem digitalnem okolju, v katerem bančne transakcije potekajo preko spleta, kršitve varnosti podatkov pa predstavljajo velika tveganja, so zanesljive rešitve za odkrivanje goljufij bistvenega pomena za banke, da zagotovijo varnost in celovitost svojega poslovanja. Te rešitve uporabljajo najsodobnejše tehnologije, kot so podatkovno rudarjenje, strojno učenje in umetno inteligenco, za analizo velikih količin finančnih podatkov in prepoznavanje vzorcev, ki kažejo na goljufivo ravnanje. S spremljanjem transakcij v realnem času in povezovanjem več virov podatkov te rešitve bankam omogočajo hitro odkrivanje sumljivih dejavnosti in sprejemanje potrebnih ukrepov za zmanjšanje morebitnih izgub. Poleg tega vključujejo napredno analitiko za prepoznavanje zapletenih vzorcev goljufij in prilagajanje razvijajočim se taktikam goljufij. Ključni vidik teh rešitev je tudi skladnost z bančnimi regulacijami, ki pomagajo bankam upoštevati predpise in zahteve za poročanje ter zagotavljajo preglednost in odgovornost. Z uvedbo informacijskih rešitev za odkrivanje finančnih goljufij se lahko banke proaktivno borijo proti finančnim goljufijam, ščitijo premoženje strank ter ohranjajo zaupanje svojih strank. S pomočjo obstoječe literature smo zasnovali konceptualno zasnovo informacijskega orodja, ki izhaja iz tehnike nadzorovanega učenja za odkrivanje transakcijskih prevar s kreditnimi karticami.
Ključne besede: Informacijske rešitve, bančni sektor, informacijski sistem, finančne prevare, sistem za odkrivanje goljufij, kreditne kartice
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 355; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: V diplomskem delu predstavljamo vplive Brexita na bančni sektor. V prvem delu predstavimo zgodovino Evropske Unije in temeljne pogodbe, ki so bile ključne za njen nastanek. Skozi zgodovino se je pojavilo več sprememb temeljnih pogodb. Lizbonska pogodba je bila tista, ki je z vključitvijo 50. člena v Pogodbo o Evropski uniji ustvarila pravno podlago za izstop države članice iz Evropske unije. Gre za ključen člen na katerega se sklicuje tudi Velika Britanija pri izstopu iz Evropske unije. Predstavili bomo tudi organe in institucije, ki nastopajo v Evropski uniji. V drugem delu diplomskega projekta se bomo osredotočili na možnost izstopa iz Evropske unije. Najbolj je aktualen seveda izstop Velike Britanije – Brexit. Analizirali bomo rezultate referenduma o Brexitu leta 2016. Predstavili bomo tudi bančni sektor v Veliki Britaniji in pregledali njegovo prepletanje z banko Evropske unije. Na koncu bomo analizirali vplive Brexita na delovanje monetarne politike, tako v Veliki Britaniji, kot v Evropski uniji.
Ključne besede: Evropska unija, Velika Britanija, Brexit, bančni sektor
Objavljeno v DKUM: 13.12.2019; Ogledov: 1471; Prenosov: 112
Celotno besedilo (717,53 KB)

Opis: Svetovna gospodarska kriza, ki se je začela sredi leta 2007 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA) s pokom nepremičninskega balona, je v veliki meri razgalila poslovanje bank v preteklih desetih letih in kot glavnega krivca za stanje gospodarstev pokazala prav na njih. S propadom investicijske banke Lehman Brothers v letu 2008 se je kriza še poglobila in povzročila najglobljo svetovno gospodarsko krizo po veliki recesiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Velike izgube, velikanski odpisi in izdatne državne pomoči so se vrstile povsod po svetu, da bi se pogasile posledice slabih vodstvenih odločitev in zgrešenega upravljanja s tveganji. Kriza je zelo prizadela tudi slovenske banke, a ne zaradi samih naložb v ameriške vrednostne papirje, temveč zaradi težav na strani virov financiranja (Košak, 2009, str. 10). Čeprav je, podobno kot v ostalih tranzicijskih državah, razvoj finančnega sistema tudi v Sloveniji napredoval relativno hitro, se je v času krize pokazalo, da je ta razvitost še vedno slaba. Slovenija je bila zelo odvisna od tujih virov financiranja, ki so se ob zaostrovanju finančne krize hitro zmanjševali. Poleg tega so bila slovenska podjetja v tistem času podkapitalizirana in odvisna od izvoznega povpraševanja, ki se je občutno zmanjšalo na globalni ravni. Z veliko recesijo v globalni kapitalistični ekonomiji v letih 2008 in 2009 smo bili v slovenski ekonomiji priča skokovitemu upadu izvoza in gospodarske rasti. Izvoz se je leta 2009 zmanjšal za 16 %, uvoz za 19 %, gospodarska rast je upadla za 7,9 % (Furlan, 2014). Dotok poceni tujega denarja se je začel ustavljati, gradbeni in nepremičninski balon se je začel spuščati. Tudi dvig brezposelnosti je bil strm: s 4,4 % leta 2008 na 9,6 % leta 2013. Zmanjševanje povpraševanja, hitro ohlajanje svetovnega gospodarstva in vračanje zapadlih dolgov so še okrepili likvidnostne težave podjetij in posledično bank, ki so se začele spopadati s povečanimi pritiski slabih dolžnikov. Slovenija se je tako v dvajsetih letih že drugič soočila s finančno krizo, ki je bila tokrat bistveno močnejša od tiste v zgodnjih devetdesetih letih. Pri tem se velikokrat zdi, da so bile banke, ki so imele jasno lastniško strukturo in mednarodni menedžment, praviloma uspešnejše in so tudi krizo prebrodile v hitrejšem času. Pokazalo se je tudi, da je bila do takrat veljavna regulativa finančnih trgov na ravni Evropske unije (v nadaljevanju EU) pomanjkljiva. V zelo kratkem času so se izvedle številne spremembe, s katerimi so evropski regulatorni organi spremenili obstoječa pravila in smernice nadzora finančnih institucij, prav tako pa so bile ustanovljene številne nove institucije, ki bodo v prihodnosti bedele nad njihovim poslovanjem. V iskanju krivcev in novih modelov korporativnega upravljanja bank so se tudi v Sloveniji pokazale bistvene razlike pri njihovi uspešnosti, ki so temeljile na strukturi lastništva, sestavi uprav in načinih nagrajevanja. V Sloveniji so pred krizo večinski tržni delež obvladovale banke v državnem lastništvu. Ta lastniški model je temeljil na pospešeni rasti posojil nefinančnim družbam. Letna stopnja posojil nefinančnim družbam se je od leta 2002 začela strmo zviševati (z 11,5 % leta 2002 na 37,5 % v letu 2008) in nikoli ni padla pod mejo 20 % na četrtletni ravni (European Banking Sector, 2013, str. 75). Zaradi krčenja depozitnih virov so se banke začele zadolževati v tujini in s tem še dodatno spodbudile posojilno ekspanzijo podjetjem in fizičnim osebam. Sredstva, ki so bila pridobljena na ta način, so bila uporabljena za različne špekulacije in prevzeme na podlagi visokega finančnega vzvoda. V povezavi s političnim vplivom so bila finančna sredstva v veliki meri posojena podjetjem v državni lasti, kjer so bile ocene kreditne sposobnosti in obvladovanje tveganj v času odobritve finančnih sredstev drugotnega pomena. V svetovnem merilu so to področje raziskovali številni avtorji in prišli do podobnih zaključkov glede uspešnosti bank v korelaciji s sestavo upra
Ključne besede: V letih od osamosvojitve dalje in v času pristopnih pogajanj z Evropsko unijo je bila Slovenija pogosto predstavljena kot država, ki se je izredno uspešno spopadla z razpadom Jugoslavije in izgubo takratnih izvoznih trgov. Po skorajda vseh ekonomskih statistikah je bil ekonomski razvoj Slovenije odličen, a po izbruhu svetovne finančne krize se je pokazalo, da je model, v katerem prevladujeta državno lastništvo in nizka raven tujih neposrednih naložb, zelo nevaren, saj v njem namesto tržnih zakonitosti velja asimetrija informacij in moralni hazard. Še posebej to velja za bančni sektor, ki ga v magistrski nalogi analiziramo na podlagi izbranih kazalnikov donosnosti in kazalnikov tveganja v obdobju 2009–2014.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2016; Ogledov: 1740; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: Delo diplomskega projekta govori o primerjavi bančnega sektorja med Republiko Slovenijo in Republiko Črno goro. Po uvodnem poglavju, na začetku teoretičnega dela, najprej predstavimo definicijo bančnega sektorja in pomen bank. Za lažje razumevanje slikovnega materiala v nadaljevanju so podrobneje predstavljeni kazalniki donosnosti. Ti so v prvem delu primerjave temelj in hkrati orodje, s pomočjo katerega sta nazorno prikazana delovanje in uspešnost bank, najprej slovenskih, nato še črnogorskih. V prvem delu primerjave smo za primer vzeli deset slovenskih bank, ki smo jih podrobneje predstavili in analizirali. V drugem delu smo enako storili za devet črnogorskih bank. V končni primerjavi med državama smo prikazali lastniško strukturo in tudi bilančno vsoto obeh sektorjev; v nadaljevanju pa tako prikazali kot primerjali kazalnike donosnosti za oba bančna sektorja.
Ključne besede: bančni sektor, banka, kazalniki donosnosti, Slovenija, Črna gora
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1147; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Nadzorni svet je organ v gospodarski družbi, katerega temeljna naloga je nadzor nad poslovanjem družbe. Poleg osnovne funkcije ima nadzorni svet tudi druge pristojnosti, in sicer: imenovanje in odpoklic uprave, soglasje k določenim poslom, pristojnosti v zvezi s sprejemanjem letnega poročila, itd. Nadzorni svet sestavljajo njegovi člani, ki morajo svoje obveznosti izpolnjevati s potrebno skrbnostjo. V primeru, da družbi nastane škoda, ki je posledica napačnih odločitev članov nadzornega sveta, le-ti odškodninsko odgovarjajo družbi za škodo, razen če dokažejo, da so svoje obveznosti izpolnjevali s potrebno skrbnostjo. Banke so gospodarske družbe, ki imajo zaradi svoje dejavnosti na trgu poseben gospodarski pomen. Pravna ureditev bank je tako nekoliko drugačna kot pravna ureditev ostalih gospodarskih subjektov. To velja tudi za ureditev položaja nadzornega sveta v bankah, kar se kaže predvsem v njegovih specifičnih pristojnostih. S tem pa so povezane tudi dodatne zadolžitve članov nadzornega sveta. Tudi člani nadzornega sveta bank odškodninsko odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica njihovih napačnih odločitev, pri tem pa se zaradi specifičnih nalog in zahtevanih dodatnih znanj težje razbremenijo odgovornosti. V magistrskem delu bodo podrobno opisane pristojnosti nadzornega sveta v bankah ter obveznosti posameznih članov, katere izhajajo iz teh pristojnosti. Glede na to, da je za ugotovitev odškodninske odgovornosti posameznega člana pomembna stopnja skrbnosti, ki se pri izpolnjevanju obveznosti od njega zahteva, bo poseben poudarek tudi na opredelitvi zahtevane skrbnosti ter s tem povezane razbremenitve odgovornosti. Poleg tega bodo predstavljene predpostavke odškodninske odgovornosti ter način njihovega dokazovanja ter oblike zavarovanja odškodninske odgovornosti.
Ključne besede: nadzorni svet, bančni sektor, odškodninska odgovornost članov, zahtevana skrbnost, razbremenitev odškodninske odgovornosti, uveljavljane odškodninskih zahtevkov, zavarovanje odgovornosti
Objavljeno v DKUM: 12.04.2016; Ogledov: 2697; Prenosov: 338
Celotno besedilo (760,12 KB)