| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Informacijske rešitve pri odkrivanju finančnih prevar
Nina Vita Zidarič, 2023, magistrsko delo

Opis: Tehnološki napredek je nedvomno spremenil način opravljanja bančnih storitev, saj ponuja udobje, učinkovitost in razširjene funkcije. Vendar pa je tehnologija poleg prednosti prinesla tudi precejšnje zaplete, ki jih morajo banke obvladovati. Naša naloga se osredotoči na informacijske rešitve za odkrivanje finančnih goljufij prevar, ki imajo ključno vlogo v zagotavljanju stabilnega bančnega okolja. V današnjem digitalnem okolju, v katerem bančne transakcije potekajo preko spleta, kršitve varnosti podatkov pa predstavljajo velika tveganja, so zanesljive rešitve za odkrivanje goljufij bistvenega pomena za banke, da zagotovijo varnost in celovitost svojega poslovanja. Te rešitve uporabljajo najsodobnejše tehnologije, kot so podatkovno rudarjenje, strojno učenje in umetno inteligenco, za analizo velikih količin finančnih podatkov in prepoznavanje vzorcev, ki kažejo na goljufivo ravnanje. S spremljanjem transakcij v realnem času in povezovanjem več virov podatkov te rešitve bankam omogočajo hitro odkrivanje sumljivih dejavnosti in sprejemanje potrebnih ukrepov za zmanjšanje morebitnih izgub. Poleg tega vključujejo napredno analitiko za prepoznavanje zapletenih vzorcev goljufij in prilagajanje razvijajočim se taktikam goljufij. Ključni vidik teh rešitev je tudi skladnost z bančnimi regulacijami, ki pomagajo bankam upoštevati predpise in zahteve za poročanje ter zagotavljajo preglednost in odgovornost. Z uvedbo informacijskih rešitev za odkrivanje finančnih goljufij se lahko banke proaktivno borijo proti finančnim goljufijam, ščitijo premoženje strank ter ohranjajo zaupanje svojih strank. S pomočjo obstoječe literature smo zasnovali konceptualno zasnovo informacijskega orodja, ki izhaja iz tehnike nadzorovanega učenja za odkrivanje transakcijskih prevar s kreditnimi karticami.
Ključne besede: Informacijske rešitve, bančni sektor, informacijski sistem, finančne prevare, sistem za odkrivanje goljufij, kreditne kartice
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 203; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

2.
Vpliv jamstvenih shem na večanje možnosti moralnega tveganja v bankah
Vesna Kašnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Finančna in gospodarska kriza leta 2007/2008 je pokazala velik problem v bančnem sektorju. Takrat so se vzpostavile sheme za jamstvo vlog kot rešitev iz krize in ponovno zaupanje vlagateljev v finančni sistem. Enotni sistem jamstva vloga na ravni EU bi se naj postopoma vzpostavil do leta 2024. zajamčene sheme pa imajo na nacioalni ravni zagotovljen znesek 100.000 evrov na vlagatelja. Največji krivec za pojav moralnega tveganja so zavarovanja, vendar še do vzpostavite shem za jamstvo vlog ni bilo govora o zmanjšanju in omejitvah le tega. V diplomskem projektu odgovarjamo na vprašanje ali jamsvene sheme povečujejo moralno tveganje v bančništvu. Evropski sistem jamstva za vloge sicer zajema sklop močnih varoval proti moralnemu tveganju. Večji nadzor v bankah in poostrene naloge nadzornikov bodo tako tudi pripomogle k omejitvi moralnega tveganja. Moralno tveganje smo obravnavali v svojem poglavju saj nas je zanimalo kaj to je in primer moralnega tveganja ki se hitro kaže v zavarovalništvu, poznamo tudi vrste moralnega tveganja. Na področju Slovenije je bil vzpostavljen zakon o jamstveni shemi in sklad za jamstvo vlog, v sklad prispevajo vse banke in hranilnice s sedežem v Republiki Sloveniji, iz sklada se financirajo sredstva ki so potrebna za propadle banke oziroma za banke ki niso sposobne izplačati posojil vlagateljem. Skladi bodo počasi poenosteni v vseh državah EU.
Ključne besede: Zakon o jamstvenih shemi Republike Slovenije, finančna kriza, bančni sektor, depozitne jamstvene sheme, nadzor nad moralnim tveganjem
Objavljeno v DKUM: 29.10.2021; Ogledov: 714; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

3.
Pravno-Finančne posledice izstopa velike britanije iz evropske unije v bančnem sektorju
Laura Tršavec, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo vplive Brexita na bančni sektor. V prvem delu predstavimo zgodovino Evropske Unije in temeljne pogodbe, ki so bile ključne za njen nastanek. Skozi zgodovino se je pojavilo več sprememb temeljnih pogodb. Lizbonska pogodba je bila tista, ki je z vključitvijo 50. člena v Pogodbo o Evropski uniji ustvarila pravno podlago za izstop države članice iz Evropske unije. Gre za ključen člen na katerega se sklicuje tudi Velika Britanija pri izstopu iz Evropske unije. Predstavili bomo tudi organe in institucije, ki nastopajo v Evropski uniji. V drugem delu diplomskega projekta se bomo osredotočili na možnost izstopa iz Evropske unije. Najbolj je aktualen seveda izstop Velike Britanije – Brexit. Analizirali bomo rezultate referenduma o Brexitu leta 2016. Predstavili bomo tudi bančni sektor v Veliki Britaniji in pregledali njegovo prepletanje z banko Evropske unije. Na koncu bomo analizirali vplive Brexita na delovanje monetarne politike, tako v Veliki Britaniji, kot v Evropski uniji.
Ključne besede: Evropska unija, Velika Britanija, Brexit, bančni sektor
Objavljeno v DKUM: 13.12.2019; Ogledov: 1281; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (717,53 KB)

4.
Korupcija v slovenskem bančnem sektorju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Klavdija Japelj, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati elemente korupcije in bančnega sektorja z namenom ugotavljanja a) prisotnosti korupcije v bančnem sektorju v Republiki Sloveniji, b) vzroka nastanka korupcije v bančnem sektorju, c) vpliva oziroma posledic korupcijskih ravnanj na bančne institucije in državo oziroma družbo ter d) identifikacije ukrepov za preprečevanje korupcije na tem področju. S tem v zvezi smo po pregledu primarne in sekundarne literature s pomočjo raziskovalne metode študije primerov opravili kvalitativno analizo stališč strokovne javnosti in dostopnih primerov ugotovljene korupcije s strani organov pregona (Policije), Komisije za preprečevanje korupcije, Vrhovnega državnega tožilstva, Računskega sodišča in Preiskovalnega telesa državnega zbora. Raziskava je bila omejena na ozemlje Republike Slovenije in utemeljena korupcijska ravnanja v Sloveniji. Rezultati kažejo, da ima korupcija negativen vpliv na bančne institucije predvsem v premoženjskem smislu, saj se le-ta kaže v ogromnih finančnih stroških za banke in gospodarstvo, kar je v preteklosti celo privedlo do globalnih gospodarskih oziroma finančnih kriz. Poleg želje po večji moči in boljšem položaju, vpliva neformalnih mrež (nasprotja interesov) pa so k izvršitvi koruptivnih ravnanj predvsem pripomogle objektivne – sistemske pomanjkljivosti, in sicer neučinkovit nadzor in delovanje organov odkrivanja in pregona, slaba zakonodaja in nepreglednost postopkov. Slovenija bi morala za zmanjševanje vseh tveganj oziroma koruptivnih ravnanj v bančnem sektorju nujno urediti zakonodajno področje, izboljšati nadzor in skladnost poslovanja, povečati transparentnost in ureditev nasprotja interesov ter lobiranja.
Ključne besede: korupcija, banke, bančni sektor, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.07.2018; Ogledov: 858; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (914,59 KB)

5.
USPEŠNOST BANK V SLOVENIJI GLEDE NA SESTAVO UPRAV, LASTNIŠKO STRUKTURO IN NAČIN NAGRAJEVANJA
Marko Mlakar, 2016, magistrsko delo

Opis: Svetovna gospodarska kriza, ki se je začela sredi leta 2007 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA) s pokom nepremičninskega balona, je v veliki meri razgalila poslovanje bank v preteklih desetih letih in kot glavnega krivca za stanje gospodarstev pokazala prav na njih. S propadom investicijske banke Lehman Brothers v letu 2008 se je kriza še poglobila in povzročila najglobljo svetovno gospodarsko krizo po veliki recesiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Velike izgube, velikanski odpisi in izdatne državne pomoči so se vrstile povsod po svetu, da bi se pogasile posledice slabih vodstvenih odločitev in zgrešenega upravljanja s tveganji. Kriza je zelo prizadela tudi slovenske banke, a ne zaradi samih naložb v ameriške vrednostne papirje, temveč zaradi težav na strani virov financiranja (Košak, 2009, str. 10). Čeprav je, podobno kot v ostalih tranzicijskih državah, razvoj finančnega sistema tudi v Sloveniji napredoval relativno hitro, se je v času krize pokazalo, da je ta razvitost še vedno slaba. Slovenija je bila zelo odvisna od tujih virov financiranja, ki so se ob zaostrovanju finančne krize hitro zmanjševali. Poleg tega so bila slovenska podjetja v tistem času podkapitalizirana in odvisna od izvoznega povpraševanja, ki se je občutno zmanjšalo na globalni ravni. Z veliko recesijo v globalni kapitalistični ekonomiji v letih 2008 in 2009 smo bili v slovenski ekonomiji priča skokovitemu upadu izvoza in gospodarske rasti. Izvoz se je leta 2009 zmanjšal za 16 %, uvoz za 19 %, gospodarska rast je upadla za 7,9 % (Furlan, 2014). Dotok poceni tujega denarja se je začel ustavljati, gradbeni in nepremičninski balon se je začel spuščati. Tudi dvig brezposelnosti je bil strm: s 4,4 % leta 2008 na 9,6 % leta 2013. Zmanjševanje povpraševanja, hitro ohlajanje svetovnega gospodarstva in vračanje zapadlih dolgov so še okrepili likvidnostne težave podjetij in posledično bank, ki so se začele spopadati s povečanimi pritiski slabih dolžnikov. Slovenija se je tako v dvajsetih letih že drugič soočila s finančno krizo, ki je bila tokrat bistveno močnejša od tiste v zgodnjih devetdesetih letih. Pri tem se velikokrat zdi, da so bile banke, ki so imele jasno lastniško strukturo in mednarodni menedžment, praviloma uspešnejše in so tudi krizo prebrodile v hitrejšem času. Pokazalo se je tudi, da je bila do takrat veljavna regulativa finančnih trgov na ravni Evropske unije (v nadaljevanju EU) pomanjkljiva. V zelo kratkem času so se izvedle številne spremembe, s katerimi so evropski regulatorni organi spremenili obstoječa pravila in smernice nadzora finančnih institucij, prav tako pa so bile ustanovljene številne nove institucije, ki bodo v prihodnosti bedele nad njihovim poslovanjem. V iskanju krivcev in novih modelov korporativnega upravljanja bank so se tudi v Sloveniji pokazale bistvene razlike pri njihovi uspešnosti, ki so temeljile na strukturi lastništva, sestavi uprav in načinih nagrajevanja. V Sloveniji so pred krizo večinski tržni delež obvladovale banke v državnem lastništvu. Ta lastniški model je temeljil na pospešeni rasti posojil nefinančnim družbam. Letna stopnja posojil nefinančnim družbam se je od leta 2002 začela strmo zviševati (z 11,5 % leta 2002 na 37,5 % v letu 2008) in nikoli ni padla pod mejo 20 % na četrtletni ravni (European Banking Sector, 2013, str. 75). Zaradi krčenja depozitnih virov so se banke začele zadolževati v tujini in s tem še dodatno spodbudile posojilno ekspanzijo podjetjem in fizičnim osebam. Sredstva, ki so bila pridobljena na ta način, so bila uporabljena za različne špekulacije in prevzeme na podlagi visokega finančnega vzvoda. V povezavi s političnim vplivom so bila finančna sredstva v veliki meri posojena podjetjem v državni lasti, kjer so bile ocene kreditne sposobnosti in obvladovanje tveganj v času odobritve finančnih sredstev drugotnega pomena. V svetovnem merilu so to področje raziskovali številni avtorji in prišli do podobnih zaključkov glede uspešnosti bank v korelaciji s sestavo upra
Ključne besede: V letih od osamosvojitve dalje in v času pristopnih pogajanj z Evropsko unijo je bila Slovenija pogosto predstavljena kot država, ki se je izredno uspešno spopadla z razpadom Jugoslavije in izgubo takratnih izvoznih trgov. Po skorajda vseh ekonomskih statistikah je bil ekonomski razvoj Slovenije odličen, a po izbruhu svetovne finančne krize se je pokazalo, da je model, v katerem prevladujeta državno lastništvo in nizka raven tujih neposrednih naložb, zelo nevaren, saj v njem namesto tržnih zakonitosti velja asimetrija informacij in moralni hazard. Še posebej to velja za bančni sektor, ki ga v magistrski nalogi analiziramo na podlagi izbranih kazalnikov donosnosti in kazalnikov tveganja v obdobju 2009–2014.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2016; Ogledov: 1614; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

6.
POKLICNI PROFIL BLAGAJNIKOV V BANČNEM SEKTORJU
Špela Kimovec Capl, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo želeli oblikovati poklicni profil blagajnika oziroma določiti minimalni standard znanj, veščin in kompetenc za delovno mesto blagajnika v bančnem sektorju. V Sloveniji ni poklicne kvalifikacije za to delovno mesto, zato smo želeli analizirati in ugotoviti, kaj mora imeti kandidat za zasedanje in uspešno opravljanje tega delovnega mesta. Vsaka banka ali hranilnica ima svoje zahteve in znotraj interne sistemizacije opredeljena dela, naloge in kompetence. Glede na to, da je v bančnem sektorju veliko blagajnikov, smo želeli poenotiti in določiti minimalni standard za to delovno mesto. V zelo obsežni raziskavi smo ugotovili, katere so ključne kompetence, katere naloge in dela so najpomembnejša, katera znanja in izobraževanja se zahteva od blagajnika. Pogledali smo tudi razpise za delovna mesta v določenem obdobju iz Zavoda za zaposlovanje RS. Največji poudarek se daje na trženje in komunikacijo, saj so blagajniki prvi, ki navežejo oziroma ohranjajo stik s strankami. Pomembno je tudi, da so blagajniki natančni, korektni, verodostojni, urejeni, poznajo storitve in produkte, ki jih ponujajo. Blagajnik je torej prva oseba, s katero vzpostavimo stik, ko vstopimo v banko. Pravi pristop in odnos blagajnika pa je način, kako privabi stranko in tudi povečuje zaupanje v banko.
Ključne besede: - Poklicni profil blagajnikov - Bančni sektor - Kompetence - Sistemizacija - Delovno mesto - Dela in naloge
Objavljeno v DKUM: 23.11.2016; Ogledov: 1857; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

7.
PRIMERJAVA BANČNEGA SEKTORJA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO ČRNO GORO
Luka Mrdović, 2016, diplomsko delo

Opis: Delo diplomskega projekta govori o primerjavi bančnega sektorja med Republiko Slovenijo in Republiko Črno goro. Po uvodnem poglavju, na začetku teoretičnega dela, najprej predstavimo definicijo bančnega sektorja in pomen bank. Za lažje razumevanje slikovnega materiala v nadaljevanju so podrobneje predstavljeni kazalniki donosnosti. Ti so v prvem delu primerjave temelj in hkrati orodje, s pomočjo katerega sta nazorno prikazana delovanje in uspešnost bank, najprej slovenskih, nato še črnogorskih. V prvem delu primerjave smo za primer vzeli deset slovenskih bank, ki smo jih podrobneje predstavili in analizirali. V drugem delu smo enako storili za devet črnogorskih bank. V končni primerjavi med državama smo prikazali lastniško strukturo in tudi bilančno vsoto obeh sektorjev; v nadaljevanju pa tako prikazali kot primerjali kazalnike donosnosti za oba bančna sektorja.
Ključne besede: bančni sektor, banka, kazalniki donosnosti, Slovenija, Črna gora
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1037; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

8.
POVEZANOST MED DVIGOM STOPNJE DDV IN LIKVIDNOSTJO SLOVENSKIH BANK (PRIMERJAVA LIKVIDNOSTI BANK, PRED IN PO UVEDBI VIŠJE STOPNJE DDV)
Blaž Frešer, 2016, magistrsko delo

Opis: Likvidnost bank je ena izmed pomembnejših, če ne najpomembnejša lastnost delovanja posamezne banke, saj bankam omogoča nemoteno poslovanje in ustrezno ter dovolj hitro odzivanje na različne dogodke. Ko govorimo o likvidnosti banke, se moramo zavedati, da gre za sposobnost banke pravočasno izpolniti svoje obveznosti. Torej sposobnost, da v kratkoročnem roku razpolaga z ustreznimi likvidnimi sredstvi. V kolikor se pri likvidnosti banke pojavijo kakršne koli težave, ima lahko to odločujoč vpliv na druga področja gospodarstva ter na delovanje celotne države. V magistrskem delu smo si zastavili cilj preveriti osnovno tezo – odgovoriti na vprašanje, ali obstaja povezanost med spremembo stopnje davka na dodano vrednost in likvidnostjo slovenskih bank. V ta namen smo natančno preučili bančni sektor, davek na dodano vrednost in predvsem likvidnost. Opredelili smo regulacijo likvidnosti bank in ukrepe, ki jih izvajajo centralne banke; del magistrskega dela pa smo posvetili tudi področju vpliva likvidnosti na gospodarstvo. Nato smo nadaljevali s pregledom preteklih, že izvedenih raziskav, kjer se je pokazalo, da povečevanje likvidnih sredstev (likvidnosti) negativno vpliva na kreditno sposobnost banke. V empiričnem delu magistrskega dela smo izračunali in predstavili več kazalnikov, s katerimi lahko merimo likvidnost vseh podjetij. Uporabili smo tudi specifične kazalnike, s katerimi se meri likvidnost bank, le-ti pa so že bili prikazani v letnih poročilih bank. Podatke iz letnih poročil posameznih bank, ki so bile vključene v proučevanje, smo agregirali, tako da smo izračunali povprečne vrednosti kazalnikov za vse banke po letih in po posameznih bankah, za obdobje pred in po spremembi stopnje davka na dodano vrednost. Statistična analiza podatkov nam je omogočila podati odgovor na zastavljeni hipotezi in osnovno raziskovalno tezo.
Ključne besede: banka, bančni sektor, likvidnost banke, davek na dodano vrednost, gospodarstvo
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 1938; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

9.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ČLANOV NADZORNEGA SVETA BANK
Uroš Hrastovec, 2015, magistrsko delo

Opis: Nadzorni svet je organ v gospodarski družbi, katerega temeljna naloga je nadzor nad poslovanjem družbe. Poleg osnovne funkcije ima nadzorni svet tudi druge pristojnosti, in sicer: imenovanje in odpoklic uprave, soglasje k določenim poslom, pristojnosti v zvezi s sprejemanjem letnega poročila, itd. Nadzorni svet sestavljajo njegovi člani, ki morajo svoje obveznosti izpolnjevati s potrebno skrbnostjo. V primeru, da družbi nastane škoda, ki je posledica napačnih odločitev članov nadzornega sveta, le-ti odškodninsko odgovarjajo družbi za škodo, razen če dokažejo, da so svoje obveznosti izpolnjevali s potrebno skrbnostjo. Banke so gospodarske družbe, ki imajo zaradi svoje dejavnosti na trgu poseben gospodarski pomen. Pravna ureditev bank je tako nekoliko drugačna kot pravna ureditev ostalih gospodarskih subjektov. To velja tudi za ureditev položaja nadzornega sveta v bankah, kar se kaže predvsem v njegovih specifičnih pristojnostih. S tem pa so povezane tudi dodatne zadolžitve članov nadzornega sveta. Tudi člani nadzornega sveta bank odškodninsko odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica njihovih napačnih odločitev, pri tem pa se zaradi specifičnih nalog in zahtevanih dodatnih znanj težje razbremenijo odgovornosti. V magistrskem delu bodo podrobno opisane pristojnosti nadzornega sveta v bankah ter obveznosti posameznih članov, katere izhajajo iz teh pristojnosti. Glede na to, da je za ugotovitev odškodninske odgovornosti posameznega člana pomembna stopnja skrbnosti, ki se pri izpolnjevanju obveznosti od njega zahteva, bo poseben poudarek tudi na opredelitvi zahtevane skrbnosti ter s tem povezane razbremenitve odgovornosti. Poleg tega bodo predstavljene predpostavke odškodninske odgovornosti ter način njihovega dokazovanja ter oblike zavarovanja odškodninske odgovornosti.
Ključne besede: nadzorni svet, bančni sektor, odškodninska odgovornost članov, zahtevana skrbnost, razbremenitev odškodninske odgovornosti, uveljavljane odškodninskih zahtevkov, zavarovanje odgovornosti
Objavljeno v DKUM: 12.04.2016; Ogledov: 2576; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (760,12 KB)

10.
PRIMERJAVA FINANČNEGA SISTEMA SLOVENIJE IN CIPRA
Kristijan Lovrenčec, 2015, diplomsko delo

Opis: Finančni sistem je pomemben za delovanje narodnega gospodarstva. V zadnji finančni in gospodarski krizi se je to pokazalo še kako res. Finančni sistemi povsod po svetu so doživeli velike pretrese, velik del krivde za to pa lahko pripišemo problemom bančnih sistemov. V delu smo analizirali finančni sistem Slovenije in Cipra, pri čemer smo se omejili predvsem na analizo bančnega sektorja v obeh državah, pod drobnogled pa smo vzeli tudi zavarovalniški sektor in borzo. V nasprotju z bankami so se zavarovalnice v kriznih razmerah bolje odrezale. Dejstvo je namreč, da ob zaostrovanju kriznih razmer in povečanih tveganjih zavarovalniška dejavnost dejansko prosperira. Počasi pa se z oddaljevanjem od začetka izbruha krize manjša tudi turbulentnost dogajanj na borzah.
Ključne besede: finančni sistem, bančni sektor, zavarovalniški sektor, borza, Slovenija, Ciper
Objavljeno v DKUM: 02.12.2015; Ogledov: 1124; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.44 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici