| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
E-Bančno poslovanje v Sloveniji
Dominika Kašl, 2019, diplomsko delo

Opis: Zaradi nenehnega tehnološkega razvoja je za banko zelo pomembno, da je v stiku z novimi trendi, da jim sledi in se na njih tudi odziva. Saj bo le tako lahko izboljšala svojo ponudbo in tako komitentom ponudila še boljše storitve, kot njihovi konkurenti. S tem si bo povečala zaupanje ljudi in si pridobila več komitentov ter si povečala možnost obstoja. Diplomsko nalogo smo razdelili na dva dela, teoretični del in praktični del. V teoretičnem delu naloge smo se osredotočili na elektronsko bančništvo. Opredelili smo razvoj e-bančništva, oblike e-bančništva, storitve e-bančništva, prednosti in slabosti, s katerimi se srečujejo tako komitenti kot banke; kakšna je varnost uporabe e-bančništva in s kakšnimi tveganji se lahko srečujejo, če se ne držijo varnostnih zapovedi ter kakšna je statistika uporabe e-bančništva. V praktičnem delu pa smo najprej predstavili vsako banko posebej, nato pa njihove spletne banke in mobilne banke primerjali med sabo, glede na izbrane kriterije.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, bančni avtomati, plačilne kartice, mobilno bančništvo, spletno bančništvo, POS – terminali
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 521; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (899,70 KB)

2.
Zlorabe in druga kazniva dejanja na bančnih avtomatih
Jan Kern, 2019, diplomsko delo

Opis: Bančne avtomate vse od njihovega izuma spremljajo zlorabe in kazniva dejanja. Bančni avtomati in njihova tehnologija se razvijajo, posledično pa se spreminjajo tudi z njimi povezana kazniva dejanja. Bankomati so postali skoraj nepogrešljivi del gotovinskega in kartičnega poslovanja vsakega posameznika. Prav ta izjemna frekventnost njihove uporabe je voda na mlin nepridipravom, ki se želijo okoristiti na račun drugih. Tudi v Sloveniji se srečujemo s problemom zlorab in drugih kaznivih dejanj na bankomatih. V diplomskem delu smo tako ugotavljali, kakšna je stopnja poznavanja groženj in preventivnih varnostnih ukrepov med njihovimi uporabniki. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da je poznavanje raznovrstnih zlorab relativno majhno. Uporabniki bančnih avtomatov v Sloveniji so z izvajanjem preventivnih varnostnih ukrepov dobro seznanjeni ter se jih v večini tudi poslužujejo. Za lastno varnost lahko še vedno največ stori uporabnik sam. Ne glede na to, da so bančni avtomati pred zlorabami in kaznivimi dejanji dobro zavarovani in da se uporabniki dokaj dosledno poslužujejo preventivnih varnostnih ukrepov, pa se zdi, da storilci kaznivih dejanj vseeno najdejo način, kako se protipravno okoristiti. Letno število zlorab zelo variira, zato na podlagi podatkov ni mogoče predvideti, ali se bo v naslednjih letih njihovo število zmanjšalo ali povečalo. Podrobno smo opisali različne vrste skimminga, cash trapping, card trapping, black box napade, fizične napade na bankomat, napade z eksplozivnimi sredstvi in plinom. Ugotovili smo, da proizvajalci avtomatov, njihovi lastniki ter strokovnjaki s področja preprečevanj tovrstnih kaznivih dejanj konstantno spremljajo zlorabe in prilagajajo avtomate ter varnostne sisteme, tako da tovrstne zadeve omilijo, kolikor je le mogoče. Učinkovit varnostni sistem bančnega avtomata sestavljajo fizično, mehansko ter aplikativno varovanje.
Ključne besede: diplomske naloge, bančni avtomati, zlorabe, kazniva dejanja, preprečevanje
Objavljeno: 03.10.2019; Ogledov: 487; Prenosov: 0

3.
PRIMERJALNA ANALIZA SPLETNIH BANK V SLOVENIJI
Mario Vlahović, 2016, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, kjer se ob izredno hitrem razvoju tehnilogije, vse več storitev seli v virtualni svet. Ob tem razvoju je človeku najbolj pomemben čas in hitra dostopnost do storitve. Trendu tudi sledijo banke, ki praviloma vse po vrsti ponujajo tudi spletno rešitev. Spletno bačništvo je priporočno tako za uporabnika kot za banko. Uporabnik ima storitev na voljo 24 ur na dan, vse dni v letu, brez čakalnih vrst in z nižjimi stroški poslovanja. Banka pa se prav tako izogne čakalnim vrstam v poslovalnicah in več storitev za več uporabnikov se lahko izvrši hkratno. Glavni pomislek, ki se pojavlja pri uporabnikih, je seveda varnost storitve. Ljudje ne zaupajo popolnoma rešitvam na spletu, po drugi strani pa so neizkušeni uporabniki tudi bolj izpostavljeni zloraban na spletu. V tem delu sem se odločil predstaviti in primerjati spletne banke bank na slovenskem področju. Zanimajo me storitve, ki jih ponujajo ter predvsem varnostni mehanizmi, s katerimi svojim komitentom zagotovijo čim varnešjo pot do bančnih storitev.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, spletno bančništvo, mobilno bančništvo, telefonsko bančništvo, bančni avtomati, plačilne kartice, POS terminali, spletna varnost
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 909; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

4.
OBLIKE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA, VARNOST IN ZLORABE NA PRIMERU DELAVSKE HRANILNICE D.D.
Maja Blaj, 2015, magistrsko delo

Opis: Tehnološke spremembe in razmah elektronske informacije sta v svetu povzročila številne preobrate in spremembe. Človek je povsod, tudi če še ni bil pripravljen, vpet v načine elektronskega poslovanja in tudi v bankah je tako. Magistrsko delo je usmerjeno k raziskovanju in opisovanju pojmov s področja elektronskega bančništva, varnosti le tega in morebitnih oblik zlorab. Oblike elektronskega poslovanja so tudi predstavljene na primeru Delavske hranilnice d.d., opredeljena pa je uporaba bančnih instrumentov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju in so del elektronskega poslovanja. Elektronsko bančništvo predstavlja tudi številne prednosti in slabosti, ki so predstavljene glede na uporabnika in banko, posebno mero zanimanja pa je potrebno posvetiti ravno varnosti in mogočim oblikam zlorab elektronskega bančništva. Razvoj tehnologije je pripomogel tudi storilcem kaznivih dejanj, da lažje dostopajo do naših financ, saj je izvrševanje kaznivih dejanj postalo enostavnejše in bistveno bolj prikrito, predvsem zaradi nerazumevanja uporabnikov, kar pa predstavlja bistven problem. Predstavljene so posamezne oblike zlorab v svetu in Sloveniji. Del pozornosti pa je namenjen tudi Slovenskemu trgu varnosti in oblik zlorab elektronskega bančništva, prav tako pa so izpostavljene bistvene pereče problematike v svetu. Sklepni del naloge je predstavitev naše največje slovenske hranilnice, ki je v času krize povečala svoj delež v Sloveniji, to je Delavska hranilnica d.d. V poglavju so predstavljene oblike elektronske bančništva v hranilnici in varnostni mehanizmi za preprečevanje zlorab. Zlorabe v tem poglavju niso izpostavljene, ker jih v hranilnici skoraj ni.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, plačilne kartice, bančni avtomati, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, internetno bančništvo, elektronski podpis, digitalni podpis, Delavska hranilnica d.d.
Objavljeno: 11.11.2015; Ogledov: 1304; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

5.
PRIMERJAVA SPLETNEGA BANČNIŠTVA ZA PREBIVALSTVO BANKE KOPER IN SKB BANKE
Borut Kljun, 2012, diplomsko delo

Opis: Spletno bančništvo s pomočjo sodobnih tehnologij svojim uporabnikom omogoča hitro in kakovostno opravljanje bančnih storitev. Z njegovo pomočjo opravljamo bančne storitve ceneje, hitreje in neodvisno od delovnega časa poslovalnic. V diplomski nalogi sem predstavil elektronsko bančništvo, njegov razvoj in oblike. V teoretičnem delu sem podrobneje spregovoril o spletnem bančništvu, razširjenosti le-tega med uporabniki, opisal sem prednosti in slabosti ter se dotaknil tudi varnosti poslovanja. V empiričnem delu je diplomsko delo podprto s primerjavo spletnega bančništva za fizične osebe na primeru Banke Koper in SKB. S pomočjo te primerjave sem ugotovil, da ima Banka Koper bolje razvito spletno bančništvo kot SKB banka ter da je spletno bančništvo v Sloveniji, na splošno že dobro uveljavljeno.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, bančni avtomati, plačilne kartice, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, spletno bančništvo.
Objavljeno: 07.12.2012; Ogledov: 1523; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

6.
PRIMERJAVA SODOBNIH E-BANČNIH POTI V SLOVENIJI IN NEMČIJI - SKB BANKA, NKBM IN NEMŠKA BANKA DEUTSCHE BANK
Danijela Novak, 2011, diplomsko delo

Opis: Tradicionalni model bančnega poslovanja preko bančne poslovne mreže počasi a postopoma zamenjujejo sodobne tržne poti, ki prevzemajo vodilno vlogo na bančnem trgu. Med sodobne storitve elektronskega bančništva štejemo: bančne avtomate, samopostrežne kioske, plačilne kartice, telefonsko bančništvo, mobilno in spletno (internetno) bančništvo. Elektronsko bančništvo se med ljudmi hitro širi, komitentom omogoča predvsem hitro in enostavno poslovanje. Omogoča udobno opravljanje bančnih poslov kar iz domačega naslonjača, ne da bi bilo potrebno stopiti v najbljižjo bančno poslovalnico. Omogoča prihranek časa in prihranek denarja. Velika prednost je tudi fleksibilnost poslovanja, neodvisnost od poslovnega časa bančnih enot, saj omogoča 24-urno dostopnost do bančnih storitev, in to vsak dan. Pomanjkanje ustreznega znanja ljudi in posledično nezaupanje v sodobno tehnologijo ter varnost poslovanja preko elektronskega bančništva pa predstavlja glavno oviro pri njegovi širitvi, zavira razvoj e-ekspanzije. Z primerjavo med bankami smo prišli do spoznanja, da je elektronska bančna poslovalnica banka prihodnosti. Tako banke v Sloveniji kot banke v tujini ponujajo na področju elektronskega bančništva praviloma enake storitve, ponudba se bistveno ne razlikuje, kajti ko ena banka na trg ponudi novost, ji kaj hitro sledijo ostale. SKB banka, Nova Kreditna banka Maribor in nemška banka Deutsche Bank komitentom ponujajo širok izbor storitev na področju elektronskega bančništva. Vse ponujajo telefonsko in mobilno bančništvo, spletno bančništvo, bančne kartice in bančne avtomate. V okviru le-teh pa ponujajo storitve kot je vpogled v stanje na računu in prenos sredstev, omogočajo pa tudi storitve na področju poslovanja z depoziti in borzno trgovanje. V zadnjem času pa na bančnem trgu vse več delujejo tudi virtualne banke t.i.banke brez poslovalnic, pri katerih je prav tako zaznati trend rasti.
Ključne besede: Elektronsko bančništvo, elektronska bančna poslovalnica, prednosti in slabosti e-bančništva, varnost e-bančništva, spletno bančništvo, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, kreditno-plačilne kartice, bančni avtomati, Nova KBM, SKB banka, Deutsche Bank.
Objavljeno: 23.01.2012; Ogledov: 3435; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

7.
UVAJANJE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA S POUDARKOM NA ELEKTRONSKEM BANČNIŠTVU
Maruša Cimprič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili uvajanje elektronskega poslovanja. Posebno pozornost smo namenili internetnem bančništvu, ki je za komitente postalo pomembna in uporabna storitev. Eksplozivna rast popularnosti interneta je omogočila pojav novih načinov uporabljanja bančnih storitev. Za komitente je elektronsko opravljanje finančnih transakcij bistveno lažje od klasičnega. Če želijo banke v prihodnosti ohraniti in tudi povečati število uporabnikov internetnega bančništva, bodo morale svoje bančne storitve neprestano nadgrajevati ter ponujati nove rešitve, ki bodo za komitente zanimive. Najprej smo definirali pojem elektronsko poslovanje, navedli vzroke za njegov razvoj ter opredelili njegov namen. Podrobneje smo opisali vrste in oblike ter prednosti in slabosti elektronskega poslovanja. Nato smo raziskali, kako je potekalo uvajanje elektronskega poslovanja ter kakšni modeli so na voljo pri tem procesu. Osredotočili smo se na elektronsko bančništvo, pri čemer smo najprej razložili njegovo vlogo ter opredelili njegove oblike. Opisali smo razvoj elektronskega bančništva, ki je prinesel tako prednosti kot tudi slabosti za vse udeležence. Pri razvoju elektronskih bančnih storitev mora banka upoštevati želje in zahteve komitentov ter trenutne tehnološke zmožnosti. Uporaba elektronskega bančništva se je precej razširila tudi v Sloveniji, čeprav nekateri komitenti še vedno ne zaupajo popolnoma v varnost teh storitev.V nadaljevanju smo opisali storitve elektronskega bančništva, torej spletno bančništvo, bančne avtomate, plačilne kartice, telefonsko bančništvo in mobilno bančništvo. Nato smo si te storitve pobližje ogledali na primeru Nove ljubljanske banke (NLB) ter SKB banke. Opredelili smo tudi najpogostejša tveganja, ki se pojavljajo pri uporabi elektronskega bančništva. Hkrati smo raziskali tudi varnost in varnostne ukrepe pri uporabi zgoraj navedenih storitev. V zadnjem poglavju smo predstavili napake, ki so jih banke napravile pri uvajanju elektronskega bančništva. Raziskali smo tudi, kakšni stroški nastajajo pri teh storitvah ter katere prednosti in slabosti prinaša elektronsko bančništvo vsem udeleženim stranem. Čeprav uporaba storitev elektronskega bančništva narašča, je še vedno veliko ljudi, ki ne kažejo posebnega zanimanja za uporabo omenjenih storitev. Vendar tudi število le-teh počasi upada, saj se ljudje zavedajo, da lahko finančne posle uredijo hitreje, udobneje ter ceneje kot poprej. V diplomski nalogi je omenjen tudi projekt SEPA, ki ga bo potrebno širši javnosti podrobneje predstaviti, saj je dobro zastavljen in bo olajšal marsikatero plačilno storitev
Ključne besede: Elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, SEPA, spletno bančništvo, bančni avtomati, plačilne kartice, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, varnost in varnostni ukrepi, napake pri uvajanju elektronskega bančništva, stroški banke in uporabnika, prednosti za banko in za uporabnika, slabosti za banko in za uporabnika.
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 2158; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (910,02 KB)

8.
NAČRTOVANJE IN UVAJANJE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA S POUDARKOM NA INTERNETNEM BANČNIŠTVU
Teja Kodrič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi, sem govorila o elektronskem poslovanju ter kaj pomeni za podjetje uvedba takšnega poslovanja. Kaj mora podjetje postoriti, da lahko uvede e-poslovanje, ter kakšne pozitivne oziroma negativne učinke mu to lahko prinese. Lahko rečemo, da danes podjetje skorajda ne more obstajati, če vsaj na nekaterih področjih ne uvede elektronskega poslovanja. Razlogi, zaradi katerih se podjetja odločajo za takšno obliko poslovanja ter cilji, ki jih želijo pri tem doseči, pa so različni. Tako za podjetje kot za posameznike je zelo pomembno vprašanje varnosti e-poslovanja. V Sloveniji se je področje e-poslovanja pravno uredilo s sprejemom Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP). Najbolj so posamezniki občutljivi na varnost pri elektronskem bančništvu, obenem pa se takšnega načina poslovanja z banko vedno pogosteje poslužujejo zaradi nižjih stroškov ter udobnosti. Banka Koper pri e-poslovanju ne zaostaja za svetovnimi bankami.
Ključne besede: Elektronsko poslovanje, prednosti in slabosti elektronskega poslovanja, elektronsko bančništvo, bančni avtomati, telefonsko bančništvo, plačilne kartice, spletna banka.
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 2368; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (398,28 KB)

9.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO
Jelena Furundžić, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju sem predstavila elektronsko bančništvo, ki je tako v svetu kot pri nas ena izmed novejših storitev, ki jih ponujajo banke. V drugem poglavju sem vsebinsko opredelila definicijo elektronskega bančništva ter kako ga lahko obravnavamo iz širšega in ožjega vidika. V naslednjem koraku sem predstavila segmente elektronskega bančništva in na kratko tudi opredelila bančne komitente. Nadalje sem opisala njegov razvoj ter predstavila njegove prednosti in slabosti tako za banke kot za komitente. V tretjem poglavju sem opisala delovanje elektronskega bančništva na standarden način in delovanje z uporabo interneta. V četrtem poglavju sledi kratek opis storitev elektronskega bančništva, kot so bančni avtomati, plačilne kartice, mobilno in telefonsko bančništvo ter telebanking in internetno bančništvo. V naslednjem poglavju sem se dotaknila tudi Zakonske ureditve pri elektronskem bančništvu, ter varnostne elemente in tveganja, ki se pojavijo pri uporabi le-tega. Za zaključek pa sem predstavila Novo Ljubljansko banko, kjer sem opisala NLB Klik za fizične osebe, NLB Proklik za pravne osebe in samostojne podjetnike, NLB Moba in NLB Teledom.
Ključne besede: Elektronsko bančništvo, bančni avtomati, plačilne kartice, mobilno bančništvo, telefonsko bančništvo, telebanking, internet bančništvo, varnost in tveganje elektronskega bančništva, NLB Klik, NLB Proklik, NLB Moba, NLB Teledom.
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 3306; Prenosov: 404
.pdf Celotno besedilo (269,23 KB)

10.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO NA PRIMERU NOVE LJUBLJANSKE BANKE IN NOVE KREDITNE BANKE MARIBOR
Liljana Ploj, 2010, diplomsko delo

Opis: Elektronsko bančništvo lahko opredelimo kot poslovanje bank s strankami preko elektronskih prodajnih poti, ki so zasnovane na sodobni informacijski in komunikacijski tehnologiji. Med sodobne storitve elektronskega bančništva štejemo: bančne avtomate, samopostrežne kioske, plačilne kartice, telefonsko bančništvo, spletno (internetno) bančništvo in mobilno bančništvo. Banke so te storitve razvile, da bi se prilagodile razmeram na trgu, saj je postala sodobna tehnologija dostopna vsakomur. Uporabniki z uporabo teh storitev prihranijo čas in denar, nudijo pa jim tudi večjo udobnost, saj jih lahko opravljajo kjerkoli in kadarkoli. Dostopne so 24 ur na dan, vse dni v letu. Nova Ljubljanska banka in Nova Kreditna banka Maribor svojim komitentom nudita široko paleto storitev na področju elektronskega bančništva. Obe ponujata telefonsko bančništvo, spletno bančništvo, mobilno bančništvo, bančne kartice ter bančne avtomate. Nova Ljubljanska banka je že ponudila svojim uporabnikom storitev e-računa, ki je pomembna pri poslovanju podjetja z državnimi institucijami in ostalimi pravnimi subjekti na trgu, saj bo olajšal poslovanje v prihodnosti.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, oblike elektronskega poslovanja, elektronsko bančništvo, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, spletno bančništvo, bančni avtomati, Nova Ljubljanska banka d.d., Nova Kreditna banka Maribor d.d..
Objavljeno: 30.08.2010; Ogledov: 2143; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (707,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici