1. Dinamika skupinskega odločanja in finančna krizaŽiva Jezernik, 2014, pregledni znanstveni članek Opis: Standardni modeli ekonomske teorije se v veliki meri osredotočajo na individualno odločanje. Šele v zadnjih letih se je okrepilo zavedanje, da veliko ekonomskih odločitev v realnem svetu sprejmejo skupine, kot so uprave, odbori ali družine. Tako postaja skupinsko odločanje vedno pogostejša tema proučevanja ekonomistov. Slabosti skupinskega odločanja so najizrazitejše prav v obdobju izjemnih razmer, kot je tudi obdobje finančne krize; začetki zadnje tovrstne krize segajo v leto 2008. Glede na to, da se korporativno upravljanje finančnih institucij pogosto poudarja kot glavni razlog za nastalo krizo, in upoštevaje dejstvo, da je sistem upravljanja v bankah in finančnih institucijah zasnovan tako, da sprejemanje odločitev v veliki meri poteka v skupinah, velja pozornost usmeriti na dinamiko skupinskega odločanja ter na njen vpliv na nastanek in razvoj finančne krize. V članku so naprej predstavljene ugotovitve prevladujočih teorij, ki izhajajo s področja socialne, kognitivne in eksperimentalne psihologije ter pojasnjujejo razlike med individualnim in skupinskim odločanjem, s poudarkom na teoriji preobrata o tveganju in teoriji skupinske miselnosti. Sledi pregled ekonomskih študij s področja skupinskega in individualnega odločanja ter analiza vplivov skupinskih odločitev na nastanek in razvoj finančne krize. Ključne besede: krize, finance, finančna kriza, upravljanje, odločanje, banke, bančništvo Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 18; Prenosov: 0 |
2. Izbira ustrezne banke za posameznike po končanem izobraževanju z večkriterijskimi metodamiBrin Frkač, 2023, diplomsko delo Opis: Odločitev za primerno banko ima dolgoročne posledice za posameznika, zato je ključno uporabiti sistematičen pristop za ocenjevanje različnih alternativ in določanje njihove ustreznosti glede na izbrane kriterije. Finančne odločitve, vključno z izbiro banke, imajo vpliv na naše osebne finance in finančno varnost. S tem namenom želimo prispevati k učinkovitemu procesu odločanja pri izbiri banke za posameznike, ki so zaključili izobraževanje.
V diplomskem delu smo se poglobili v kompleksnost izbire ustrezne banke za posameznike po končanem izobraževanju. Pri tem smo uporabili večkriterijsko odločanje, saj so kriteriji za izbiro pogosto v konfliktu med seboj. Za reševanje tega problema smo se zatekli k uporabi programa Web-HIPRE, ki nam je omogočil sistematičen pristop k ocenjevanju alternativ in določanju njihove ustreznosti glede na izbrane kriterije.
V prvem delu naše raziskave smo analizirali 4 različne alternative poslovnih bank in upoštevali 4 različne kriterije, ki smo jih določili. Z uporabo večkriterijskega odločanja smo prišli do zaključka, da je Nova Ljubljanska banka (NLB) najboljša izbira glede na izbrane kriterije in vrednosti uteži, ki smo jih določili na podlagi odgovorov iz anketnega vprašalnika. Ta ugotovitev nam omogoča, da posameznikom svetujemo, naj se odločijo za NLB kot najbolj primerno poslovno banko glede na njihove potrebe.
V drugem delu raziskave smo se osredotočili na izbiro najboljše neobanke. Analizirali smo 3 različne alternative neobank in upoštevali 3 različne kriterije. Na podlagi večkriterijskega odločanja smo ugotovili, da je Revolut najboljša izbira glede na izbrane kriterije in vrednosti uteži, ki smo jih določili na podlagi odgovorov iz anketnega vprašalnika. Ta zaključek nam omogoča, da posameznikom priporočamo neobanko Revolut kot najprimernejšo neobanko za njihove potrebe po končanem izobraževanju.
S celovito uporabo večkriterijskega odločanja in programa Web-HIPRE smo pridobili objektivne rezultate, ki nam omogočajo informirano in racionalno odločanje pri izbiri najboljše banke in neobanke za posameznike po končanem izobraževanju. Naša raziskava prispeva k bolj učinkovitemu procesu odločanja in lahko služi kot podlaga za nadaljnje raziskave na področju večkriterijskega odločanja v bančništvu. Ključne besede: banke, večkriterijske metode, izbira, bančništvo, poslovne banke, neobanke, kriteriji, alternative Objavljeno v DKUM: 30.08.2023; Ogledov: 58; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,46 MB) |
3. Vidiki prehoda na celovito spletno bančništvo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostTina Slavec Ojstrež, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se nanaša na ponudbo spletnih bank in morebitnega bančnega poslovanja na daljavo. Namen je ugotoviti, zakaj nam banke v vseh letih sprejemanja ter promocije spletne in mobilne banke še niso ponudile celovitega spletnega bančništva, ko obisk poslovalnic sploh ne bi bil potreben. V teoretičnem delu so predstavljene spreminjajoče se navade komitentov, v praktičnem delu pa opredeljene razlike med ponudbo bank v sklopu spletne banke in z intervjujem pridobljene informacije, kako se na banki X oblikuje vsebina, ki je ponujena preko digitalnih kanalov banke in kaj komitentom povzroča največ težav.
Pregledana je uporabo varnostnih mehanizmov ob vpisu v spletno banko in uporabi storitev znotraj spletne banke. Opredeljeni so izzivi bank ob oblikovanju vsebine spletne banke in komitentov pri uporabi spletne banke ter narejena primerjava ponudbe spletnih bank v Sloveniji in dveh tujih samo-digitalnih bank. Ugotovljene so velike razlike pri ponudbi celovitih storitev spletnih bank ali drugačnega poslovanja na daljavo, prav tako pa lahko trdimo, da so si v tem trenutku večja konkurenca le obstoječe banke v Sloveniji, ker tuje banke še ne ponujajo vseh svojih storitev. S pridobljeni podatki v sklopu intervjuja ugotavljamo, da je celovito poslovanje preko spleta popolnoma dosegljivo in bi koristilo tako bankam kot komitentom. Ključne besede: spletno bančništvo, poslovanje na daljavo, izzivi, banke, komitenti, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 398; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,90 MB) |
4. Vpliv zaznane kakovosti na zadovoljstvo z e-bančnimi storitvamiMaya Sarah Majcen, 2022, magistrsko delo Opis: Način, kako odjemalec dojema kakovost storitve in kako slednje vpliva na zadovoljstvo z e-bančništvom, se razlikuje od načina, kako odjemalec dojema kakovost in zadovoljstvo s tradicionalnim bančništvom. Zato je pomembno, da se posvetimo tudi temu področju in proučimo glavne dimenzije, ki merijo zaznano kakovost z e-bančništvom in kako te dimenzije vplivajo na zadovoljstvo.
Tema magistrske naloge so e-bančne storitve, torej mobilno in/ali spletno/elektronsko bančništvo. Odgovoriti želimo na vprašanje, kako odjemalci e-bančno storitev dojemajo z vidika zaznane kakovosti in kako zaznana kakovost vpliva na njihovo zadovoljstvo. Prav tako smo v magistrski nalogi razvili oz. opredelili metodologijo za merjenje kakovosti e-bančnih storitev. Podatke smo zbrali na vzorcu 128 odjemalcev e-bančnih storitev in s faktorsko analizo preverili veljavnost ter zanesljivost merilne lestvice. Sledila je izvedba regresijske analize, s katero smo ugotovili, kako posamezni konstrukti zaznavanja kakovosti vplivajo na zadovoljstvo. Ugotovili smo, da ima najmočnejši vpliv na zaznavanje kakovosti spremenljivka dizajn in izpolnitev pričakovanj, najšibkejši vpliv pa spremenljivka interaktivnost. Ključne besede: e-poslovanje, e-bančništvo, kakovost e-bančnih storitev, zadovoljstvo z e-bančnimi storitvami, faktorska analiza Objavljeno v DKUM: 11.04.2022; Ogledov: 551; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,86 MB) |
5. Pomembnost uporabniškega vmesnika v razširitvi digitalnega poslovanja bankJure Podboršek, 2021, diplomsko delo Opis: Uporabniki predstavljajo dragocenost podjetja, zato se tudi banke v današnjem času trudijo, da bi v čim večji meri zadovoljile potrebe svojih strank, jim omogočile čim več storitev ter si tako zagotovile lojalnost in konkurenčno prednost. Ena izmed storitev, ki je v zadnjih letih v porastu je tudi elektronsko poslovanje bank. Širitve na e-bančništvo se banke lahko lotijo na dva načina, preko lastnega razvoja rešitve ali preko nakupa celovite programske rešitve. Ugotovili smo, da ima vsak pristop svoje prednosti in slabosti, dejstvo pa je, da nakup celovite rešitve omogoča hitrejši in zanesljivejši prehod na elektronsko poslovanje, saj omogoča standardizirano uvajanje rešitve. Pri razširitvi pa je potrebno veliko pozornosti usmeriti predvsem na uporabniški vmesnik, ki pravzaprav služi kot neke vrste vezni člen med računalnikom in uporabnikom. Po rezultatih metode SUS, s katero smo ocenjevali uporabniške vmesnike spletne banke NLB Klik, Unicredit Online banka in SKB NET, je najvišjo skupno oceno prejela NLB banka, medtem ko je najnižjo prejela SKB banka. V raziskavi z anketnim vprašalnikom pa smo ugotovili, da se veliki večini anketirancev uporabniški vmesnik zdi zelo pomemben ali pomemben ter da se večina anketirancev strinja, da so uporabniški vmesniki njihovih bank pregledni in enostavni za uporabo. Ključne besede: uporabniški vmesnik, digitalno poslovanje, elektronsko bančništvo, elektronsko poslovanje, metoda SUS Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 534; Prenosov: 36
Celotno besedilo (902,93 KB) |
6. Primerjalna analiza spletnega bančništva nkbm in nlbBlaž Govedič, 2021, diplomsko delo Opis: Elektronsko bančništvo se je v zadnjih letih zaradi tehnološkega napredka in razvoja interneta zelo uveljavilo. Večina komitentov bank že uporablja storitve spletnega bančništva, zato ponujanje le-teh za banke predstavlja eno izmed ključnih konkurenčnih prednosti.
V teoretičnem delu je najprej opredeljeno elektronsko bančništvo, njegove oblike in kratka zgodovina. Sledi predstavitev spletnega bančništva, opis vrst spletnih strani in spletnega mesta, predstavitev spletnih bančnih storitev, opredelitev prednosti, slabosti in nevarnosti ter metode za zagotovitev varnosti pri spletnem bančništvu.
Praktičen del predstavlja primerjalna analiza spletnega bančništva bank NLB in NKBM. Kot prvo je predstavljeno spletno bančništvo banke NLB, opisano je spletno mesto NLB ter spletne bančne storitve za osebno in poslovno rabo s pripadajočimi načini zagotavljanja varnosti. Enako sledi za banko NKBM. V zadnjem delu praktičnega dela je primerjava spletnih mest obeh bank, primerjava osebne in poslovne rabe ter na koncu še končne ugotovitve po zaključenih primerjavah. Ključne besede: Elektronsko bančništvo, spletno bančništvo, storitve spletnega bančništva, varnost Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 476; Prenosov: 72
Celotno besedilo (769,58 KB) |
7. Analiza karakteristik uporabnikov fintech bančnih storitev v SlovenijiAleksandra Amon, 2021, magistrsko delo Opis: Tradicionalne banke so že dolgo ključni igralec na finančnih trgih. Njihov uveljavljen položaj pa vedno bolj moti fintech industrija, ki je ustvarila neobanke, nov bančni model, ki z odsotnostjo mreže fizičnih podružnic implementira nizko cenovno stroškovno strukturo, zaradi katere lahko uporabnikom ponuja hitrejše, ugodnejše in bolj personalizirane bančne storitve. Neobanke kot novi udeleženci na finančnih trgih premikajo do sedaj trdno začrtane meje bančnih storitev in ponujajo specializirane storitve za uporabnike določene rase, spolne usmerjenosti in premoženjskega statusa; obseg storitev pa ne zajema več zgolj bančnih, temveč tudi računovodske storitve in storitve življenjskega sloga. S tem je razvoj fintecha in neobank ustvaril igrišče za popolnoma nove dimenzije konkurenčnosti v bančnem sektorju in iz dneva v dan se bolj poudarja potreba po upoštevanju priložnosti in tveganj. Industrija fintecha je cvetela kljub posledicam pandemije, v kateri živimo in dokazala, da je več kot resna grožnja uveljavljenim konvencionalnim bančnim institucijam. Tradicionalne bančne institucije se na to grožnjo odzivajo različno, od sodelovanja z neobankami in ustanavljanja svojih pa vse do neposrednega tekmovanja z neobankami; kljub temu pa se zdi, da jih neobanke elegantno prehitevajo. V magistrskem delu želimo odkriti, zakaj je temu tako; katere so tiste spremenljivke, ki pri uporabnikih pretehtajo tehtnico v prid neobankam. Zato celovito analiziramo karakteristike uporabnikov neobank v Sloveniji in kot ključne spoznamo transparentnost in zaupanje kot osebno vrednoto, potrpežljivost, dobro finančno pismenost in posedovanje finančnih naložb; istočasno pa ugotovimo, da pomembno vlogo pri odločitvi posameznika za uporabo neobanke igrajo zaznana uporabnost in enostavnost uporabe, varnost, zaupanje znamki in njenim storitvam, odnos posameznika do uporabe in namen uporabe. Ključne besede: Fintech, neobanke, digitalno bančništvo, uporabniki neobank. Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 977; Prenosov: 224
Celotno besedilo (1,46 MB) |
8. Vpliv fintech družb na bančništvoTina Knez, 2021, diplomsko delo Opis: Finančna tehnologija je postala del našega vsakdana. Ljudje uporabljamo FinTech storitve skoraj vsak dan, se pa marsikdo ne zaveda, kaj vse finančna tehnologija (FinTech) nudi in predstavlja. Njena glavna dejavnost in naloga je nuditi uporabnikom finančne storitve s pomočjo nove, moderne tehnologije in mobilnih naprav. Tako jim nudi novejšo, cenejšo, sodobnejšo, enostavnejšo in hitrejšo uporabo finančnih storitev.
V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili problem, namen, cilj ter hipoteze, ki jih bomo skozi diplomsko delo preverili. V drugem poglavju bomo predstavili finančno tehnologijo, njeno zgodovino, uporabnike in pa nekaj prednosti in slabosti, ki jih prinaša. V tem poglavju se bomo dotaknili tudi razširjenosti FinTech družb tako globalno kot v Sloveniji. V tretjem poglavju bomo predstavili vpliv FinTech družb na celotno bančništvo. Opisali bomo negativne in pozitivne učinke, ki jih je banka zaradi pojava FinTech družb deležna, in primerjali družbi med seboj po postavljenih kriterijih. V zadnjem, četrtem, poglavju bomo pozornost namenili FinTech družbam na slovenskem finančnem trgu in opravili analizo izbranih storitev. Ključne besede: Bančništvo, FinTech družbe, finančne storitve, digitalizacija, finančna tehnologija. Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 763; Prenosov: 199
Celotno besedilo (979,34 KB) |
9. Hipotekarno bančništvoSabahate Bislimaj, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu opredelimo pojem hipotekarnega bančništva in obravnavamo modele hipotekarnega bančništva: tradicionalni model, model hipotekarne obveznice in model sekuritizacije. Po Moreju (2001) je bistvena razlika med njimi, da ima tradicionalni model zelo slabo razvit sekundarni hipotekarni trg ali pa ta sploh ne obstaja, medtem ko je med modelom hipotekarne obveznice in modelom listinjenja razlika predvsem z vidika tveganja. Po Glogovšku (1999) je hipotekarna banka specializirana ustanova, ki na eni strani daje posojila oziroma odobrava hipotekarne kredite (aktivni posel), na drugi strani pa išče dolgoročne finančne vire za refinanciranje odobrenih hipotekarnih kreditov (pasivni posel). Po Dimovskem in Grgorič (2000) hipotekarno bančništvo v največji meri služi predvsem nepremičninskemu financiranju. Tratnik (2006) trdi, da je hipoteka zastavna pravica na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo. S hipoteko se banka zavaruje, da bo dobila vrnjen kredit, ki ga je odobrila kreditojemalcu. Če dolžnik ne plačuje svojih obveznosti kredita, je banka kot hipotekarni upnik upravičena do realizacije hipoteke (zavarovanja).
Nato ugotavljamo vrste hipotek in hipotekarnih posojil ter analiziramo njihove funkcije in značilnosti ter postopke odobritve in razčlenimo razlike med hipotekarnim bančništvom in hipotekarnim posrednikom. Prav tako razdelamo še primarni in sekundarni hipotekarni trg: po Moreju (2002) s primarnim trgom pojmujemo trg, na katerem hipotekarne ustanove oziroma banke odobravajo hipotekarna posojila, preko sekundarnega trga pa se tovrstne institucije financirajo Ključne besede: hipotekarno bančništvo, hipoteka in hipotekarni krediti, struktura poslovnih izkazov, primarni in sekundarni hipotekarni trg Objavljeno v DKUM: 16.06.2021; Ogledov: 917; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,51 MB) |
10. Umetna inteligenca – trenutni in prihodnji izzivi bančništvaJasmina Gergorec, 2020, diplomsko delo Opis: Uporaba orodij za umetno inteligenco se je v zadnjem času stopnjevala v vseh gospodarskih panogah, med drugim tudi zaradi naraščajočega obsega digitalnih podatkov in vse večje računalniške zmogljivosti. Umetna inteligenca spreminja vse vidike poslovanja, tudi v bančništvu. Banke si danes ne morejo več privoščiti dolge čakalne vrste in pogoste obiske njihovih poslovalnic. Potrebujejo preobrazbo, da bi lahko sledile pričakovanjem svojih strank. Poglobljeno in strojno učenje so izboljšale izkušnje s strankami. Umetna inteligenca vključuje obdelavo naravnega jezika, prepoznavanje govora in strojni vid. Na izbiro imamo več vrst tehnik, ene izmed teh so: nevronske mreže, genetski algoritem ali mehka logika.
Motivi za uvajanje umetne inteligence v bančništvo so predvsem odpravljanje človeških napak, boljši regulativni nadzor, hitrejše prepoznavanje in obvladovanje tveganj, prepoznavanje goljufij, boljša finančna varnost, kar se odraža pri nižjih stroških poslovanja ter predstavlja konkurenčno prednost posamezne banke. Ključne besede: Umetna inteligenca, bančništvo, chatbot, strojno učenje, obdelava naravnega jezika Objavljeno v DKUM: 30.11.2020; Ogledov: 933; Prenosov: 131
Celotno besedilo (620,32 KB) |