Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Standardni modeli ekonomske teorije se v veliki meri osredotočajo na individualno odločanje. Šele v zadnjih letih se je okrepilo zavedanje, da veliko ekonomskih odločitev v realnem svetu sprejmejo skupine, kot so uprave, odbori ali družine. Tako postaja skupinsko odločanje vedno pogostejša tema proučevanja ekonomistov. Slabosti skupinskega odločanja so najizrazitejše prav v obdobju izjemnih razmer, kot je tudi obdobje finančne krize; začetki zadnje tovrstne krize segajo v leto 2008. Glede na to, da se korporativno upravljanje finančnih institucij pogosto poudarja kot glavni razlog za nastalo krizo, in upoštevaje dejstvo, da je sistem upravljanja v bankah in finančnih institucijah zasnovan tako, da sprejemanje odločitev v veliki meri poteka v skupinah, velja pozornost usmeriti na dinamiko skupinskega odločanja ter na njen vpliv na nastanek in razvoj finančne krize. V članku so naprej predstavljene ugotovitve prevladujočih teorij, ki izhajajo s področja socialne, kognitivne in eksperimentalne psihologije ter pojasnjujejo razlike med individualnim in skupinskim odločanjem, s poudarkom na teoriji preobrata o tveganju in teoriji skupinske miselnosti. Sledi pregled ekonomskih študij s področja skupinskega in individualnega odločanja ter analiza vplivov skupinskih odločitev na nastanek in razvoj finančne krize.
Ključne besede: krize, finance, finančna kriza, upravljanje, odločanje, banke, bančništvo
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 18; Prenosov: 0

Opis: Diplomsko delo se nanaša na ponudbo spletnih bank in morebitnega bančnega poslovanja na daljavo. Namen je ugotoviti, zakaj nam banke v vseh letih sprejemanja ter promocije spletne in mobilne banke še niso ponudile celovitega spletnega bančništva, ko obisk poslovalnic sploh ne bi bil potreben. V teoretičnem delu so predstavljene spreminjajoče se navade komitentov, v praktičnem delu pa opredeljene razlike med ponudbo bank v sklopu spletne banke in z intervjujem pridobljene informacije, kako se na banki X oblikuje vsebina, ki je ponujena preko digitalnih kanalov banke in kaj komitentom povzroča največ težav. Pregledana je uporabo varnostnih mehanizmov ob vpisu v spletno banko in uporabi storitev znotraj spletne banke. Opredeljeni so izzivi bank ob oblikovanju vsebine spletne banke in komitentov pri uporabi spletne banke ter narejena primerjava ponudbe spletnih bank v Sloveniji in dveh tujih samo-digitalnih bank. Ugotovljene so velike razlike pri ponudbi celovitih storitev spletnih bank ali drugačnega poslovanja na daljavo, prav tako pa lahko trdimo, da so si v tem trenutku večja konkurenca le obstoječe banke v Sloveniji, ker tuje banke še ne ponujajo vseh svojih storitev. S pridobljeni podatki v sklopu intervjuja ugotavljamo, da je celovito poslovanje preko spleta popolnoma dosegljivo in bi koristilo tako bankam kot komitentom.
Ključne besede: spletno bančništvo, poslovanje na daljavo, izzivi, banke, komitenti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 398; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,90 MB)

Opis: Uporabniki predstavljajo dragocenost podjetja, zato se tudi banke v današnjem času trudijo, da bi v čim večji meri zadovoljile potrebe svojih strank, jim omogočile čim več storitev ter si tako zagotovile lojalnost in konkurenčno prednost. Ena izmed storitev, ki je v zadnjih letih v porastu je tudi elektronsko poslovanje bank. Širitve na e-bančništvo se banke lahko lotijo na dva načina, preko lastnega razvoja rešitve ali preko nakupa celovite programske rešitve. Ugotovili smo, da ima vsak pristop svoje prednosti in slabosti, dejstvo pa je, da nakup celovite rešitve omogoča hitrejši in zanesljivejši prehod na elektronsko poslovanje, saj omogoča standardizirano uvajanje rešitve. Pri razširitvi pa je potrebno veliko pozornosti usmeriti predvsem na uporabniški vmesnik, ki pravzaprav služi kot neke vrste vezni člen med računalnikom in uporabnikom. Po rezultatih metode SUS, s katero smo ocenjevali uporabniške vmesnike spletne banke NLB Klik, Unicredit Online banka in SKB NET, je najvišjo skupno oceno prejela NLB banka, medtem ko je najnižjo prejela SKB banka. V raziskavi z anketnim vprašalnikom pa smo ugotovili, da se veliki večini anketirancev uporabniški vmesnik zdi zelo pomemben ali pomemben ter da se večina anketirancev strinja, da so uporabniški vmesniki njihovih bank pregledni in enostavni za uporabo.
Ključne besede: uporabniški vmesnik, digitalno poslovanje, elektronsko bančništvo, elektronsko poslovanje, metoda SUS
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 534; Prenosov: 36
Celotno besedilo (902,93 KB)

Opis: Tradicionalne banke so že dolgo ključni igralec na finančnih trgih. Njihov uveljavljen položaj pa vedno bolj moti fintech industrija, ki je ustvarila neobanke, nov bančni model, ki z odsotnostjo mreže fizičnih podružnic implementira nizko cenovno stroškovno strukturo, zaradi katere lahko uporabnikom ponuja hitrejše, ugodnejše in bolj personalizirane bančne storitve. Neobanke kot novi udeleženci na finančnih trgih premikajo do sedaj trdno začrtane meje bančnih storitev in ponujajo specializirane storitve za uporabnike določene rase, spolne usmerjenosti in premoženjskega statusa; obseg storitev pa ne zajema več zgolj bančnih, temveč tudi računovodske storitve in storitve življenjskega sloga. S tem je razvoj fintecha in neobank ustvaril igrišče za popolnoma nove dimenzije konkurenčnosti v bančnem sektorju in iz dneva v dan se bolj poudarja potreba po upoštevanju priložnosti in tveganj. Industrija fintecha je cvetela kljub posledicam pandemije, v kateri živimo in dokazala, da je več kot resna grožnja uveljavljenim konvencionalnim bančnim institucijam. Tradicionalne bančne institucije se na to grožnjo odzivajo različno, od sodelovanja z neobankami in ustanavljanja svojih pa vse do neposrednega tekmovanja z neobankami; kljub temu pa se zdi, da jih neobanke elegantno prehitevajo. V magistrskem delu želimo odkriti, zakaj je temu tako; katere so tiste spremenljivke, ki pri uporabnikih pretehtajo tehtnico v prid neobankam. Zato celovito analiziramo karakteristike uporabnikov neobank v Sloveniji in kot ključne spoznamo transparentnost in zaupanje kot osebno vrednoto, potrpežljivost, dobro finančno pismenost in posedovanje finančnih naložb; istočasno pa ugotovimo, da pomembno vlogo pri odločitvi posameznika za uporabo neobanke igrajo zaznana uporabnost in enostavnost uporabe, varnost, zaupanje znamki in njenim storitvam, odnos posameznika do uporabe in namen uporabe.
Ključne besede: Fintech, neobanke, digitalno bančništvo, uporabniki neobank.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 977; Prenosov: 224
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: V diplomskem projektu opredelimo pojem hipotekarnega bančništva in obravnavamo modele hipotekarnega bančništva: tradicionalni model, model hipotekarne obveznice in model sekuritizacije. Po Moreju (2001) je bistvena razlika med njimi, da ima tradicionalni model zelo slabo razvit sekundarni hipotekarni trg ali pa ta sploh ne obstaja, medtem ko je med modelom hipotekarne obveznice in modelom listinjenja razlika predvsem z vidika tveganja. Po Glogovšku (1999) je hipotekarna banka specializirana ustanova, ki na eni strani daje posojila oziroma odobrava hipotekarne kredite (aktivni posel), na drugi strani pa išče dolgoročne finančne vire za refinanciranje odobrenih hipotekarnih kreditov (pasivni posel). Po Dimovskem in Grgorič (2000) hipotekarno bančništvo v največji meri služi predvsem nepremičninskemu financiranju. Tratnik (2006) trdi, da je hipoteka zastavna pravica na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo. S hipoteko se banka zavaruje, da bo dobila vrnjen kredit, ki ga je odobrila kreditojemalcu. Če dolžnik ne plačuje svojih obveznosti kredita, je banka kot hipotekarni upnik upravičena do realizacije hipoteke (zavarovanja). Nato ugotavljamo vrste hipotek in hipotekarnih posojil ter analiziramo njihove funkcije in značilnosti ter postopke odobritve in razčlenimo razlike med hipotekarnim bančništvom in hipotekarnim posrednikom. Prav tako razdelamo še primarni in sekundarni hipotekarni trg: po Moreju (2002) s primarnim trgom pojmujemo trg, na katerem hipotekarne ustanove oziroma banke odobravajo hipotekarna posojila, preko sekundarnega trga pa se tovrstne institucije financirajo
Ključne besede: hipotekarno bančništvo, hipoteka in hipotekarni krediti, struktura poslovnih izkazov, primarni in sekundarni hipotekarni trg
Objavljeno v DKUM: 16.06.2021; Ogledov: 917; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,51 MB)