1. Skimming goljufije v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostNik Petrović, 2024, diplomsko delo Opis: Skimming goljufije so vrsta finančnih goljufij, kjer goljufi pridobijo podatke o kreditnih karticah brez vednosti imetnikov kartic. Ta vrsta goljufije se običajno izvaja z uporabo naprav, imenovanih skimmerji, ki se pritrdijo na bankomate ali druge naprave za elektronsko plačevanje. Ko žrtve uporabijo svoje plačilne kartice na teh napravah, skimmerji preberejo in shranijo osebne podatke s kartice. Skimming naprave so pogosto zelo težko zaznati, saj so oblikovane tako, da se popolnoma prilegajo zakonitim napravam. Goljufi nato pridobljene podatke uporabijo za izdelavo ponarejenih kartic, s katerimi nato dvignejo gotovino ali opravijo nakupe na račun žrtve. Poleg fizičnih skimming naprav obstajajo tudi digitalne metode, kot je spletni skimming kjer vnesena zlonamerna koda zajame podatke plačilnih kartic, katere uporabniki vnesejo med nakupom. Te metode omogočajo goljufom pridobivanje podatkov na daljavo, kar še dodatno otežuje možnost odkrivanja goljufij.
Namen zaključnega dela je izpostaviti in opozoriti na ključne nevarnosti ter pridobiti poglobljeno razumevanje skimming goljufij, kot tudi preučiti posledice, ki izhajajo iz teh goljufij in ugotoviti kako to vpliva na zaupanje v plačilne sisteme in finančne institucije. S pomočjo vprašalnika si prizadevamo ugotoviti kakšno poznavanje ter izkušnje imajo uporabniki bančnih storitev v Sloveniji s skimming goljufijami.
Rezultati raziskave kažejo primerjavo raznih karakteristik posameznikov in njihovimi izkušnjami s skimming goljufijami. Ugotovili smo, da večina oseb ni bila žrtev skimming goljufije. Med tistimi, ki so bile, je večina ob zaznavi goljufije obvestila banko.
Ključne besede: skimming goljufije, bankomati, bančne kartice, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 46
 Celotno besedilo (1,05 MB) |
2. Zloraba plačilnih in kreditnih kartic : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnostElvin Agović, 2017, diplomsko delo Opis: Leta 2011 so slovenske banke vpeljale boljše varnostne standarde za preprečevanje zlorab plačilnih oz. bančnih kartic. Ironično je to, da je stranski učinek boljše varnosti več kraj magnetnih zapisov kartic uporabnikov slovenskih bank (Voh Boštic, 2015).
V diplomskem delu bomo najprej na kratko predstavili zgodovino in začetek zlorab s plačilnimi karticami, potem pa obravnavali najpogostejše vrste prevar prek plačilnih kartic in te razdelili v tri skupine, in sicer: fizične prevare, prevare trgovcev in prevare plačilnih kartic prek spleta. Potem sledi poglavje o tem, kako se zaščitimo oz. obvarujemo fizičnih prevar in prevar prek spleta.
Predstavljena bo globalna statistika zlorab plačilnih, debetnih in kreditnih kartic ter škoda, ki nastane v primeru zlorabe. Prav tako bo predstavljena statistika za Slovenijo in ZDA. ZDA so na svetu najbolj izpostavljene zlorabam plačilnih kartic, zato smo primerjali zakone in kazni za zlorabo plačilnih, debetnih in kreditnih kartic v ZDA in Sloveniji.
Opravili smo dva intervjuja in pregledali povzetek sodne preiskave, da si lažje predstavljamo celoten postopek pridobitve, ponarejanja in uporabe ukradenih in kopiranih plačilnih kartic. Intervjuja se razlikujeta v postopkih zlorabe in dogodka iz intervjujev sta drug od drugega časovno oddaljena 20 let, kar pomeni, da je en intervjuvanec izvajal zlorabo kartic, ko splet še ni bil tako dostopen kot danes oz. je pridobil zlorabil in uporabil kartice brez spleta. Drugi primer pa je ravno nasproten, saj je intervjuvanec kot glavno sredstvo za zlorabo uporabil splet. Predstavili bomo tudi primere iz zgodovine, ko so bila oškodovana velika podjetja in so bile izgube merjene v milijonih ameriških dolarjev, prav tako pa je bilo izgubljenih na milijone osebnih podatkov in podatkov plačilnih kartic, predstavljeni pa bodo še vzroki, zakaj je prišlo do tega.
Ključne besede: plačilna sredstva, kartično poslovanje, bančne kartice, plačilne kartice, zlorabe, varnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.02.2017; Ogledov: 2101; Prenosov: 238
Celotno besedilo (841,94 KB) |
3. INTEGRACIJA ELEKTRONSKIH PRODAJNIH POTI NA PRIMERU BANKE KOPER D.D.Jasmina Miklavc, 2013, diplomsko delo Opis: Elektronsko bančništvo omogoča enostavno poslovanje kadarkoli in kjerkoli brez obiska bančnih poslovalnic. Pri elektronskem bančništvu ne govorimo le o poslovanju preko spletne banke, ampak tudi o poslovanju s pomočjo pametnih mobilnih aparatov, osebnega ali tabličnega računalnika, interneta, POS terminalov, bankomatov, elektronskega denarja itd. V svojem diplomskem delu, z naslovom Integracija elektronskih prodajnih poti na primeru Banke Koper, sem ugotovila, da gotovinsko poslovanje iz dneva v dan izgublja na pomenu. Elektronsko bančništvo vse bolj izriva klasični način poslovanja z banko. Sodobne storitve so popolnoma avtomatizirane, dosegljive kjerkoli in kadarkoli in dovolj varne za uporabnika.
Zaradi življenjskega ritma danes ljudje enostavno nimajo časa za obiske v bančnih poslovalnicah. Elektronsko bančništvo jim omogoča, da ne po nepotrebnem izgubljajo časa s čakanjem v vrstah, saj lahko večino bančnih storitev opravljajo kar od doma, izven pisarne, na vlaku ali dopustu, ne glede na kraj in čas. Cene storitev so občutno nižje v primerjavi s storitvami na bančnem okencu, zlasti pri večjih zneskih. Imajo večjo preglednost, enostavno uporabo in hkrati tudi večjo zasebnost kot v poslovalnici. Skratka, komitenti se danes vedno bolj usmerjajo k ciljem sodobnih bank in tako izrivajo standardne transakcije.
Elektronsko bančništvo pa ne prinaša ugodnosti samo komitentom, ampak tudi banki. Z uvedbo elektronskega bančništva banka pridobi številne ugodnosti in prednosti, kot so boljši nadzor finančnega poslovanja, diskretnost, varnost, enostavna uporaba, nizki stroški in kar je seveda najbolj bistveno, prihranek na času. Hkrati pa s kakovostnimi bančnimi izdelki in storitvami ugodi željam in potrebam komitentom.
Število uporabnikov elektronskega bančništva iz dneva v dan narašča, vendar se najdejo tudi posamezniki, zlasti starejša populacija, ki se oklepajo tradicionalnega načina poslovanja in dolgih vrst pri bančnem okencu. Razlog je predvsem v tem, da ne zaupajo novi tehnologiji oziroma nimajo dovolj potrebnega znanja za uporabo sodobnega bančništva.
Zadnje poglavje diplomskega dela sem v celoti posvetila predstavitvi Banke Koper in njenim elektronskim prodajnim potem, od klasičnih do najsodobnejših. Osrednjo vlogo ima pri negotovinskem poslovanju, na področju poslovanja s karticami pa opravlja storitve za tretjino bank po vsej državi. Banka Koper je kot prva v Sloveniji ponudila prvo osebno spletno banko in omogočila komitentom opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev z uporabo sodobnih bančnih poti. Predstavlja izredno bistveno novost na slovenskih tleh, saj poslovanje poteka na osnovi najsodobnejših tehnoloških rešitev.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, elektronske prodajne poti, bančne storitve, bankomat, plačilne kartice, mobilno bančništvo, telefonsko bančništvo, varnost poslovanja
Objavljeno v DKUM: 26.03.2013; Ogledov: 1913; Prenosov: 196
Celotno besedilo (1,38 MB) |
4. PRIMERJALNA ANALIZA E-POSLOVANJA BANK S PRAVNIMI OSEBAMI NA PODROČJU PLAČILNIH SISTEMOV S POUDARKOM NA SISTEMU SEPAAleš Prapotnik, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem najprej predstavil pojem
e-poslovanja pravnih oseb. Začetek kartičnega poslovanja sega v leto 1949, V Sloveniji pa se prva plačilna kartica pojavi leta 1989. V okviru pojma e-poslovanja sem preučil značilnosti, načela, cilje ter razlikovanje e-poslovanja NLB primerjalno z nekaterimi večjimi slovenskimi vin tujimi bankami. Poseben poudarek sem namenil opisu e-poslovanja internetnih storitev NLB ter na koncu še vključevanju v enotne evropski sistem SEPA. Izvedel sem pregled obstoječega e-poslovanja in e-storitev ter ugotavljal prednosti in slabosti s katerimi se srečujejo podjetniki ob uporabi e-poslovanja z e-proizvodi izbranih bank. Po uvodnem poglavju sem v drugem poglavju opisal splošni pojem e-poslovanja. Nadalje sem opisal pojem plačilnih kartic, POS terminalov, bančništva iz pisarne ter uporabo, storitvre in varnost e-poslovanja. V tretjem poglavju sem analiziral e-proizvode in e-storitve nekaterih večjih slovenskih bank z izjemo NLB, kateri sem se v celoti posvetil v petem poglavju. Še pred tem sem se v četrtem poglavju dotaknil še e-poslovanja tujih bank. Diplomsko nalogo sem zaključil z natančnejšim opisom sistema SEPA.
Ključne besede: e-poslovanje, elektronsko bančništvo, internetno bančništvo, Proklik, NLB, sistem SEPA, bančne kartice, POS terminali
Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 1756; Prenosov: 79
Celotno besedilo (323,18 KB) |
5. SPLETNE BANKE V SLOVENIJI S POSEBNIM POUDARKOM NA BANKI DIBAHanka Huskić, 2009, diplomsko delo Opis: Z uporabo elektronskega bančništva uporabniki prihranijo s časom in denarjem, saj so bančne storitve dosegljive 24 ur na dan in 365 dni v letu. Vse kar potrebujemo za uporabo, je računalnik in povezava do interneta. Prav tako omogočajo enostavnejše in cenejše poslovanje. Sodobne elektronske bančne storitve so: bančni avtomati, plačilne kartice, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, internetno bančništvo in informacijski terminali.
Pri elektronskem bančništvu pa je pomembna tudi varnost, za njeno zagotavljanje pa morajo poskrbeti tako banke kot tudi sami uporabniki.
Praktično vse banke v Sloveniji ponujajo uporabo elektronskega bančništva, saj se zavedajo, da bodo le na ta način ostale konkurenčne. Lansko leto pa je na slovenski trg vstopila Banka Diba in kot prva ponudila stoodstotno spletno bančništvo. To pomeni, da banka nima svojih poslovalnic ampak je njeno poslovanje usmerjeno le preko spleta. Edina storitev, ki pa jo Diba ponuja je Diba račun.
Ključne besede: Elektronsko bančništvo, bančne storitve, bančni avtomati, plačilne kartice, telefonsko, mobilno in internetno bančništvo.
Objavljeno v DKUM: 27.01.2010; Ogledov: 2675; Prenosov: 223
Celotno besedilo (882,96 KB) |
6. RAZVOJ ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V SLOVENSKIH BANKAHNatalija Maher, 2009, diplomsko delo Opis: Elektronsko bančništvo je ena izmed najpogosteje uporabljenih oblik komuniciranja z banko, saj se na ta način lahko izognemo vrstam, ki nastajajo v bankah, ob tem pa lahko bančno storitev opravimo tudi sredi noči, saj nam je elektronski dostop omogočen 24 ur na dan ter vse dni v letu. Komitentom je tako poleg udobja prihranjeno ogromno časa, banke pa na ta način razbremenijo uslužbence na bančnih okencih, ki se lahko temeljiteje posvetijo posameznim strankam in učinkovitejšemu trženju bančnih produktov.
V Sloveniji je na področju elektronskega poslovanja dobro razvito poslovanje za opravljanje negotovinskih plačil s plačilnimi in kreditnimi karticami, poslovanje preko elektronske banke za opravljanje celotnega plačilnega prometa, poslovanje z bankomati za 24 urno postrežbo z gotovino in v zadnjem času še poslovanje za opravljanje malih negotovinskih plačil z mobilnim telefonom.
Stranke so se razvadile in imajo vedno večje potrebe, želje in pričakovanja glede bančnih storitev. Stranke so tudi vedno bolj izobražene, zato zahtevajo kakovostne, hitre in varne storitve. Da bi finančne institucije zadovoljile potrebam trga in se razlikovale od konkurence, se posvečajo razvoju različnih tehnologij s katerimi bi komitentom ponudile storitve elektronskega bančništva.
Ključne besede: Ključne besede: tehnologija, elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, bančne storitve, plačilne kartice, varnost, bankomati, mobilna bančništvo, telefonsko bančništvo.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2009; Ogledov: 2136; Prenosov: 251
Celotno besedilo (472,27 KB) |
