1. Koordinacija fiskalne politike v Evropski unijiRene Mohar, 2024, diplomsko delo Opis: V zadnjih petnajstih letih je Evropska unija prestala dve gospodarski krizi, prvo v letih 2008 in 2009, drugo pa leta 2020 med pandemijo covida-19. V tem diplomskem delu smo preučili, kako je EU v preteklosti uravnavala fiskalno politiko posameznih držav članic in kako to počne danes. Pri tem opazujemo spreminjanje javnih dolgov držav članic in posamezne probleme, s katerimi so se članice Evropske unije soočale.
Leta 2012 so vse države članice, razen Velike Britanije in Češke, podpisale medvladno Pogodbo o stabilnosti in usklajevanju v ekonomski in monetarni uniji, del katere je bil tudi fiskalni pakt (za stabilnost in rast – SGP). Osnovni cilj pakta je zagotoviti vzdržne javne finance, kar naj bi podpiralo druge temeljne makroekonomske cilje (stabilnost cen, gospodarska rast in zaposlenost). Pakt je sestavljen iz preventivnega in korektivnega dela. Preventivni del zagotavlja vzdržno fiskalno politiko čez ekonomski cikel, medtem ko korektivni del odpravlja prekomerne primanjkljaje držav članic.
Ob ogledu javnofinančnih prihodkov in odhodkov držav članic smo ugotovili, da je med gospodarsko krizo v letih 2008 in 2009 javnofinančni primanjkljaj držav članic v povprečju narastel za 4,1 % BDP, se nato stalno zmanjševal do leta 2019, ko je ta znašal le še 0,4 % BDP, ter nato med pandemijo covid-19 ponovno narastel na 6,7 % BDP. Ugotovili smo, da so prihodki držav članic skozi leta ostali približno enaki, odhodki pa so se ob pojavu krize povečali, v trudu, da se posledice krize zmanjšajo.
V obdobju po veliki recesiji so se vse države članice, razen Estonije, Luksemburga in Švedske, znašle v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Vse države, razen Romunije, so čezmerni primanjkljaj primerno hitro odpravile, Romunija pa je deležna zaporednih postopkov v zvezi s pomembnimi odstopanji v okviru preventivnega dela SGP. Čeprav se postopek odvija vse od leta 2017, Romunija zanj še ni bila sankcionirana.
Ključne besede: fiskalna politika, fiskalna unija, monetarna unija, bančna unija, gospodarska kriza
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (1,56 MB) |
2. STRATEGIJA IN USPEŠNOST BANČNEGA SISTEMA V SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EU V ČASU FINANČNE KRIZEIris Šteinbauer, 2016, magistrsko delo Opis: Banke imajo pomembno vlogo v nacionalnih ekonomijah držav po svetu, zato je zdrav bančni sistem pomemben element finančne stabilnosti in predstavlja osnovo za vzdrževanje in razvoj ter nemoteno delovanje celotnega gospodarskega sistema. Glavna dejavnost bančnega sistema je torej finančno posredništvo, ki je opredeljeno kot zbiranje finančnih sredstev od tistih, ki imajo presežke in njihovo posojanje tistim, ki ta sredstva potrebujejo.
V bančnem sistemu se pojavljajo številna tveganja, ki vplivajo na poslovanje bank. Tveganje potencialno zmanjšuje dobiček oziroma povečuje izgubo, zato postaja upravljanje s tveganjem ključna bančna funkcija. Ob pojavu gospodarske krize so ustvarjalci ekonomske in monetarne politike primorani izvesti določene ukrepe na področju finančnega trga. Evropska komisija je sprejela več ukrepov v zvezi s posameznimi bankami, ter bančnimi sistemi kot celoto na področju jamstev in likvidnostnih programih podpore. Enotni mehanizem nadzora je nov sistem bančnega nadzora za države članice euroobmočja. Enotni mehanizem nadzora zajema naloge v okviru preverjanja, ali banke izpolnjujejo bančna pravila Evropske unije ter zgodnje reševanje težav bančnega sistema držav članic. EMN je eden od treh stebrov bančne unije EU, skupaj z enotnim mehanizmom za reševanje (EMR) in enotnim skladom za reševanje, ki skupaj tvorita celoto. Finančna institucija, ki se znajde v težavah v času krize in verjetno ne bo več sposobna plačevati svojih dolgov, lahko zaprosi za javnofinančno pomoč s strani nacionalnih in evropskih organov (Evropska komisija, ECB). Poznamo različne oblike prestrukturiranja in reševanja bank (dokapitalizacija, privatizacija, zadolževanje bank). Državna pomoč finančnemu sektorju Evropske unije predstavlja državno intervencijo, ki spodbuja finančni sektor. Državno pomoč zagotavljajo vlade držav članic Evropske unije z namenom preprečevanja resnih motenj v finančnem sistemu Evropske unije in tudi posledično tudi v gospodarstvu. Državna pomoč lahko povzroči izkrivljanje konkurence med bankami, zato so določili ukrepe za njeno omejevanje po posameznih oblikah instrumentov državne pomoči finančnemu sektorju. Evropska komisija uporablja štiri glavne instrumente državne pomoči, ki so namenjeni ohranjanju stabilizacije in podpori bilanc stanja bank na strani sredstev in na strani obveznosti. Za podporo na strani sredstev bilance stanja bank sta določena dva instrumenta državne pomoči, in sicer instrument dokapitalizacije in instrument oz. ukrep za oslabljena sredstva. Za stabilizacijo na strani obveznosti v bilanci stanja banke so namenjena jamstva in ukrep za likvidnostno podporo. Glavni cilj Evropske unije do leta 2020 je spodbujanje gospodarske rasti, ki bo s tem vplivala na posodobitev nadzora državne pomoči Evropske komisije. Poudarjajo spodbujanje držav članic Evropske unije, da usmerijo javna sredstva, ki so redka, v skupne prednostne naloge s poudarkom na učinkovitosti in kakovosti javne podpore s strani nacionalnih in evropskih organov. Takšen način vpliva na združljivost vseh ukrepov državne pomoči, ter posodobitev nadzora državne pomoči vseh držav članic Evropske unije. Takšna oblika pomoči usmerja bančni sektor k trem ciljem Evropske komisije, in sicer doseganje finančne stabilnosti, ohranjati kreditne tokove in preprečiti izkrivljanje konkurence.
Ključne besede: enotni mehanizem nadzora, enotni mehanizem reševanja, enotni sklad za reševanje, bančna unija, državna pomoč
Objavljeno v DKUM: 12.01.2017; Ogledov: 1567; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,14 MB) |
3. INSTRUMENT ZA REŠEVANJE S SREDSTVI UPNIKOV V LUČI DIREKTIVE 2014/59/EUDuško Krbanjević, 2016, diplomsko delo Opis: Problematika diplomskega dela se nanaša na reševanje bank oziroma finančnih institucij, natančneje na novo uveden instrument, ki bi moral v skladu s svojim namenom v prihodnosti prenašati breme dokapitalizacij iz javnih sredstev na zasebna. V okviru Evropske unije je bil podoben sistem poskusno uporabljen leta 2013 na Cipru, ob reševanju njihovega propadlega bančnega sektorja, ki je požel veliko kritik in se izkazal za zelo kontroverznega. Ciper je pokopala velika izpostavljenost grškemu dolgu, katerega del so bili primorani odpisati v okviru reševanja Grčije. Močno preveč napihnjenega finančnega sektorja država ni zmogla reševati z javnimi sredstvi, zato so izgube bili primorani trpeti upniki, vključno z depozitorji. Kljub rigoroznemu reševanju si je država danes opomogla, EU pa je instrument za reševanje s sredstvi upnikov vključila v gradnjo bančne unije v Direktivi 2014/59/EU. Ta direktiva predstavlja enega od treh stebrov bančne unije, ki smiselno zaokroža Ekonomsko in monetarno unijo, saj je v luči vse širše integracije nujna tudi harmonizacija na področju nadzora in reševanja bank. V delu so predstavljene nekatere razlike med reševanji z javnimi in zasebnimi sredstvi, na koncu pa podrobneje še sam instrument, kakor ga ureja direktiva.
Ključne besede: Bančna kriza, reševanje bank, Ciper, instrument za reševanje s sredstvi upnikov, bail-in, bail-out, bančna unija, Direktiva 2014/59/EU, finančna kriza.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 1932; Prenosov: 169
Celotno besedilo (990,78 KB) |
4. Enotni mehanizem za reševanje bank - drugi steber bančne unijeKristijan Košak, 2016, diplomsko delo Opis: Drugi steber bančne unije oz. enotni mehanizem za reševanje (SRM) je del evropske bančne unije, ki je zasnovana z namenom enotnega nadzora bančnega sistema, enotne ureditve reševanja bank in uvedbe enotnega sistema jamčevanja za vloge na območju evropske monetarne unije.
Direktiva o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (BRRD), prekinja vzročnost naraščajočih državnih dolgov kot posledico reševanja bank iz sredstev proračunov držav članic (t. i. bail-out). Ta princip reševanja je zamenjal princip s posegom na sredstva upnikov banke (t. i. bail-in). Slednji se je kot priporočljiv sprejel na mednarodni ravni v okviru nezavezujočih pravil Odbora za finančno stabilnost (angl. Financial Stability Board) pri Banki za mednarodne poravnave (angl. Bank for International Settlements).
Uredba o enotnem mehanizmu za reševanje (SRMR), osrednji pravni akt enotnega mehanizma za reševanje (SRM), nadgrajuje BRRD z enotnim odborom za reševanje (SRB) in skladom (SRF), ki ga SRB upravlja.
Drugi bančni steber tako predstavlja centralizacijo pristojnosti glede odločanja o reševanju propadajočih bank na ravni institucij in organov EU.
Ključne besede: enotni mehanizem za reševanje, drugi steber bančne unije, bančna unija, enotni sklad za reševanje, enotni odbor za reševanje, bail-in
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1934; Prenosov: 283
Celotno besedilo (872,38 KB) |
5. PRAVNI VIDIKI NADZORA ECB NAD SLOVENSKIMI SISTEMSKIMI BANKAMIPatricija Plahuta, 2016, diplomsko delo Opis: Finančna kriza je odličen primer, s katerega smo se naučili, kako hitro se lahko razširijo negativni vplivi iz ene države v drugo in kakšno razdejanje lahko to pusti za sabo. Z namenom, da se zgodba ne bi več ponovila, se je junija 2012 Evropski svet odločil prekiniti začarani krog med bankami in državami in naznanil prihod bančne unije. Ta je zaživela 4. novembra 2014 z vzpostavitvijo prvega stebra bančne unije, ki je enotni mehanizem nadzora.
V prvem poglavju diplomskega seminarja je predstavljen opis področja ter namen, cilji in hipoteze raziskave. V nadaljevanju sem raziskala, kako je sestavljena bančna unija, kakšni so njeni cilji, kaj zajema delovanje posameznega stebra bančne unije in na kašnem temelju sta bila utemeljena. V tretjem poglavju sem se podrobneje posvetila enotnemu mehanizmu nadzora kot prvemu stebru bančne unije. Raziskala sem, kako se delijo nadzorniške naloge, kakšna je organizacijska struktura in vloga Evropske centralne banke ter kako je potekala izvedba celovite ocene. V četrtem poglavju sem predstavila, kakšni so bili odzivi, kritike in predlogi strokovnjakov ob vzpostavitvi bančne unije. V zadnjem poglavju pa sem raziskala, kako je z dogajanjem na slovenskih tleh. Posvetila sem se slovenskim sistemskim bankam, predvsem Novi Kreditni banki Maribor in Novi ljubljanski banki, ki sta tudi sodelovali v stresnih testih.
Ključne besede: Evropska centralna banka, bančna unija, stresni testi, enotni mehanizem nadzora, sistemsko pomembna banka, nacionalni pristojni organi
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1627; Prenosov: 152
Celotno besedilo (851,39 KB) |
6. NAČINI ZAGOTAVLJANJA STABILNOSTI EURA V EVROPSKI UNIJIPrimož Hafner, 2015, diplomsko delo Opis: Finančna kriza se je začela jeseni leta 2007 na ameriškem finančnem trgu, ko so cene hipotekarnih obveznic in izvedenih finančnih instrumentov močno padle. Največje izgube so imele investicijske banke ter hipotekarne banke in mnogo bank je šlo v stečaj. Globalna finančna kriza je zmanjšala stabilnost globalnega finančnega sistema in mnogo delničarjev ter lastnikov obveznic je doživelo veliko izgub. Kot odgovor na finančno krizo, so bili v Evropi po letu 2010 ustanovljeni novi mehanizmi, skladi in instrumenti za reševanje bank in držav v finančnih težavah in zagotavljanja stabilnosti evra v EU.
Namen našega diplomskega dela je predstaviti mehanizme, strategije in načine za izhod iz finančne krize v EU, v povezavi s programi in načrti, ki so primerni, da pomagajo bankam in državam v finančnih težavah in kako zagotoviti stabilnost evra v EU. Proučujemo kako so sprejeti ukrepi in instrumenti za stabilizacijo evra pripomogli k stabilizaciji bančnega sektorja v EU in kako preprečujejo ponovne izbruhe finančnih kriz. Proučujemo kakšna je vloga Banke Slovenije, ECB in države pri zagotavljanju finančne stabilnosti. Poskušamo ugotoviti ali so ustanovljeni skladi in mehanizmi dovolj uspešni, da zagotovijo finančno pomoč posameznim državam, ki imajo finančne probleme. Proučujemo, če je ustanovitev bančne unije v letu 2012, izboljšala finančno integracijo in finančno stabilnost v EU.
Proučujemo varnost depozitov, v povezavi z uvedbo Enotne garancijske sheme za depozite. Proučujemo, če lahko Enotni nadzorni mehanizem izboljša nadzor nad bančnim sistemom, prepreči nastanek ponovnih finančnih kriz in če lahko Evropski bančni nadzorni organ izboljša varnost in učinkovitost v bančnem sektorju. Poskušamo ugotoviti, če lahko Evropski odbor za sistemska tveganja zmanjša sistemska tveganja v Evropi, izboljša učinkovitost delovanja bančnega sektorja in poveča gospodarsko rast v Evropi. Proučujemo kako so nove zahteve po višjih kapitalskih ustreznostih, v skladu z Baslom III, izboljšala finančno stabilnost v bančnem sektorju v EU in preprečila nadaljnje finančne krize v EU. Nadalje proučujemo, kako naj bi Pakt o stabilnosti in rasti zagotovil vzdržno gospodarsko rast in stabilnost v Sloveniji, zmanjšal brezposelnost in zagotovil višjo raven razvoja v naši državi.
Na začetku diplome so predstavljene definicije bančnih kriz, njihove značilnosti in vzroki za nastanek, prav tako načini za stabilizacijo bančnega sektorja. V tretjem poglavju je podrobno opisan Evropski sklad za finančno stabilnost in Evropski mehanizem za finančno stabilnost. Četrto poglavje vsebuje opis Evropskega mehanizma za stabilnost, ki je nadomestil prejšnji sklad EFSF in mehanizem EFSM. Osrednji del raziskave predstavlja Bančna unija, ki je sestavljena iz Enotnega nadzorovanega mehanizma, Enotnega reševalnega mehanizma in Enotne garancijske sheme za depozite. V šestem poglavju je podrobno opisan Evropski bančni nadzorni organ, ki ima najbolj pomembno vlogo pri nadzoru bančnega sektorja. V sedmem poglavju je opisan Evropski odbor za sistemska tveganja. Poglavje osem opisuje kapitalske zahteve v skladu s Baslom III, medtem ko poglavje devet vsebuje opis Pakta za stabilnost in rast, ki naj bi Slovenijo izpeljal iz finančne krize . Po mojem mnenju je najbolj pomemben cilj, da se zagotovi stabilnost v bančnem sektorju in hkrati stabilnost evra v EU in tudi omogoči nadaljnja gospodarska rast.
Ključne besede: finančna kriza, stabilizacija bančnega sektorja, Bančna unija, nadzorniška funkcija, tveganja v bančnem sektorju, finančne pomoči, rekapitalizacija, strukturne reforme, gospodarska rast.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 1711; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1007,50 KB) |
7. VLOGA EVROPSKE CENTRALNE BANKE V BODOČI BANČNI UNIJIAna Šemerl Harmel, 2014, diplomsko delo Opis: S stečajem ameriške investicijske banke Lehman Brothers 15. septembra 2008 se je finančna kriza, ki se je začela v Združenih državah Amerike, razširila tudi v Evropo. Kriza v Evropi je doživela večje razsežnosti, kot je bilo sprava pričakovano. To je bila predvsem posledica močne povezanosti evropskega gospodarstva z bankami ter razdrobljenosti finančnega trga, ki deluje v okviru enotnega trga EU. V odgovor napakam v zasnovi EU, ki so postale vidne po izbruhu finančne krize, se je rodila ideja o vzpostavitvi bančne unije. V diplomski nalogi sem se osredotočila na vlogo Evropske centralne banke v okviru bančne unije. Njene naloge se nanašajo predvsem na nadzor. Evropska centralna banka bo tako v okviru prvega stebra bančne unije izvajala bonitetni nadzor nad kreditnimi institucijami v državah članicah enotnega mehanizma nadzora. Vanj bodo vključene vse države članice evroobmočja ter pridružene države, ki bodo v mehanizmu sodelovale na temelju sklenjenega dogovora o tesnem sodelovanju.
V diplomski nalogi sem raziskala, kako je bil oz. je urejen nadzor pred vzpostavitvijo enotnega mehanizma nadzora pod okriljem Evropske centralne banke; kateri ukrepi so bili na temo bančne unije že izvedeni ter kateri pomembnejši koraki že opravljeni; katere so glavne pristojnosti Evropske centralne banke; katere pristojnosti bodo ostale na nacionalnem nivoju; katere države bodo vključene v sistem enotnega nadzora; ter druga vprašanja, ki se nanašajo na izvajanje nadzora, ki ga bo prevzela Evropska centralna banka v okviru prvega stebra bančne unije.
Ključne besede: pravo Evropske unije, Evropska centralna banka, bančna unija, enotni mehanizem nadzora
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 2362; Prenosov: 291
Celotno besedilo (525,46 KB) |
8. EMU IN BANČNI SISTEM V SENCIMatevž Rogan, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem seminarju je poudarek na Evropski monetarni uniji in na procesu uvedbe bančnega sistema v senci. Prav tako so opisani strateški cilji za rešitev Evropske unije iz finančne krize. Uvedba bančnega sistema v senci gospodarstvu predstavlja nove, inovativne načine financiranja. Sam sistem je predstavljen z vsemi nalogami, cilji in tveganji. Podrobno so predstavljena tudi mnenja stroke glede celotnega procesa uveljavitve bančnega sistema v senci.
Ključne besede: monetarna unija, bančna regulativa, bančni sistem v senci.
Objavljeno v DKUM: 16.10.2013; Ogledov: 1772; Prenosov: 212
Celotno besedilo (992,07 KB) |
9. SEPA - PREDNOSTI IN POTENCIALIDenis Kiralj, 2010, diplomsko delo Opis: SEPA (Single Euro Payment Area) oz. enotno območje plačil v evrih je območje znotraj Evrope, kjer potrošniki, podjetja in drugi gospodarski subjekti lahko izvajajo in prejemajo plačila v evrih, neodvisno ali gre za plačilni promet znotraj nacionalnih meja ali čezmejni plačilni promet, pod istimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ne glede na njihovo lokacijo. To pomeni da lahko opravljajo negotovinska plačila malih vrednosti v evrih z enega samega računa in z uporabo enega samega niza plačilnih instrumentov, tako preprosto, učinkovito in varno, kot opravljajo plačila znotraj svoje države.
SEPA ima močan učinek na znižanje bančnih provizij in spremembe operativnih stroškov ponudbene in povpraševalne strani, pri čemer se lahko ti učinki precej razlikujejo glede na naklonjenost do SEPA s strani vseh deležnikov. Učinki SEPA so namreč odvisni od intenzivnosti investicij v vzpostavitev SEPA ter od strategij uvajanja in sprejemanja SEPA s strani ponudnikov in uporabnikov plačilnih storitev. Ključno vlogo pri kreiranju SEPA ima seveda bančna industrija, ki z ustreznimi vlaganji vzpostavi nove plačilne sisteme. Vendar pa je uspešnost projekta SEPA v enaki meri odvisna od naklonjenosti uporabnikov plačilnih storitev do SEPA, ki ključno vplivajo na končni neto SEPA učinek za celotni trg in tržno upravičenost uvajanja SEPA. Nizka naklonjenost do SEPA na povpraševalni strani je pogosto posledica pomanjkanja zavedanja o možnih koristih SEPA in njeni pomembnosti za trg kot celoto. Zato je osveščanje teh deležnikov pomembna naloga evropskih regulatorjev.
Ključne besede: enotno območje plačil v evrih, čezmejna plačilna transakcija, Evropska unija, Evropska komisija, Uredba 2560/2001, Direktiva o plačilnih storitvah, Banka Slovenije, Evropska centralna banka, Evropski svet za plačila, mednarodna številka bančnega računa (IBAN), bančna identifikacijska koda (BIC), standardi UNIFI, STEP2, klirinško poravnalni mehanizmi SEPA, vse-evropska avtomatska klirinška hiša (PE-ACH), dodatne opcijske storitve, kreditno plačilo SEPA, direktna obremenitev SEPA, kartični okvi
Objavljeno v DKUM: 01.02.2011; Ogledov: 2820; Prenosov: 228
Celotno besedilo (6,39 MB) |
