Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Odpadki nastajajo in obstajajo, odkar obstaja človeški rod, zato so njegov stalni spremljevalec oziroma spremljevalec njegovega razvoja. Še pred kratkim je veljalo, da je potrebno odpadke čim ceneje odstraniti in odložiti na določeno mesto, nikogar pa ni zanimalo, kakšne so posledice takšnega ravnanja. Neurejena odlagališča so vir onesnaževanja podtalnice, vodotokov in zraka. Obremenjujejo in ogrožajo okoliško prebivalstvo ter so hkrati en največjih virov metana, toplogrednega plina, ki nastaja zaradi razgradnje odloženih bioloških odpadkov. Skozi čas so se razvile številne tehnološke razrešitve, uveljavile pa so se tiste, ki omogočajo zmanjšanje količin odpadkov, njihovo ločeno zbiranje, reciklažo oziroma sežig in odlaganje preostankov neuporabnih odpadkov. Ločevanje odpadkov je podlaga za izvajanje postopka recikliranja oziroma predelave odpadkov. Surovine, ki jih zberemo ločeno, se namreč vrnejo v ponovno predelavo oziroma se reciklirajo. S tem razbremenimo odlagališče odpadkov, ohranimo naravna bogastva (gozd) in zmanjšamo porabo energije. S tem, ko se povečujejo količine odpadkov in njihova raznolikost, so podjetja prisiljena k nenehnemu reševanju te problematike, zato se je v ta namen pred časom razvil postopek baliranja odpadkov. Tehnologija baliranja odpadkov omogoča, da v kriznih situacijah podjetja balirajo odpadke, ki jih nato začasno skladiščijo na začasnih skladiščih za ta namen. S tem postopkom dosežemo veliko ugodnosti, vse od zmanjšanja volumna odpadkov, lažjega transporta, omejitve smradu, ker so neprodušno pakirani, torej ne onesnažujejo okolja. Pravilno ravnanje z odpadki bi se moralo razširiti na vse nivoje človeškega delovanja od vrtcev, šol, podjetij in javnih ustanov, saj bi le tako državljani spoznali, kako zelo je pomembno. Z večjo zastopanostjo te teme v medijih bi se počasi, vendar vztrajno, krepila tudi osveščenost oziroma občutek odgovornosti vsakega posameznika. Bolj kot »udobnost« zbiralnega sistema je pomembna motivacija za pravilno ravnanje. Kot kaže, je najtežja sprememba navad, ki pa jo bo posameznik pripravljen narediti le ob zelo dobrih argumentih za tako ravnanje (npr.: kazni, spodbude, informacije o pomembnosti ločenega zbiranja itd.). Zavedati se moramo, da vsak posameznik lahko prispeva k zmanjšanju porabe naravnih virov, k zmanjšanju onesnaženosti svojega in našega skupnega okolja, k zmanjšanju odloženih odpadkov na urejenih in divjih odlagališčih predvsem zaradi nas samih in zaradi generacij, ki prihajajo za nami.
Ključne besede: komunalni odpadki, ločeno zbiranje odpadkov, tehnologije ravnanja s komunalnimi odpadki, baliranje, deponiranje, ozaveščenost gospodinjstev.
Objavljeno v DKUM: 03.03.2011; Ogledov: 2736; Prenosov: 396
Celotno besedilo (1000,40 KB)