| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Osamitev in identifikacija psihrofilnih in psihrotolerantnih bakterij in gliv iz Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto
Maša Jarčič, 2021, magistrsko delo

Opis: Ledeniki so dolgo veljali za abiotska okolja. Novejše raziskave pa kažejo, da so ledeniki posebni in dinamični mikrobni habitati, kjer uspevajo različni psihrofilni in psihotolerantni mikroorganizmi. Zaradi globalnega segrevanja se visokogorski ledeniki pospešeno talijo. S tem izginjajo okolja, v katerih so se preko tisočletij uspešno razvijale mikrobne združbe v relativno stabilnih pogojih. Mikroorganizmi, ki naseljujejo ledenike, so razvili vrsto prilagoditev na življenje pri nizkih temperaturah in na ciklična zamrzovanja in odtaljevanja. V Sloveniji trenutno obstajata dva ledenika. Triglavski ledenik leži v Julijskih Alpah, na severovzhodnem pobočju najvišjega vrha v državi, Triglava. Ledenik pod Skuto leži dobrih petdeset kilometrov vzhodneje ter nekaj 100 m južneje od Triglavskega ledenika. Vzorčenje na obeh ledenikih je potekalo v septembru 2018. Iz obeh ledenikov smo aseptično odvzeli tri vzorce ledu iz treh različnih lokacij, jih stalili in filtrirali ter filtre inkubirali na štirih različnih gojiščih primernih za rast gliv ter na enem gojišču za bakterije pri temperaturi 15 °C. Skupno smo osamili 181 glivnih izolatov, ki se uvrščajo v 19 rodov ter 66 bakterijskih izolatov, ki se uvrščajo v 22 rodov.
Ključne besede: Triglavski ledenik, ledenik pod Skuto, ledeniki, psihrofili, psihrotoleranti, mikroorganizmi, bakterije, glive, izolacija, identifikacija, PCR, ITS.
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 95; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

2.
Vpliv različ nih virov ogljika na sestavo in reološ ke lastnosti zunajcelič nih polisaharidov pri ocetnokislinskih bakterijah
Kim Fijok, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo pri 83 sevih ocetnokislinskih bakterij (OKB) iz Zbirke mikroorganizmov Oddelka za biologijo FNM UM preiskali sposobnost za tvorbo zunajceličnih polisaharidov. 25 sevov je na gojišču RAE oblikovalo značilen biofilm. Štiri izbrane seve in še štiri referenčne seve smo vključili v nadaljnje analize. Z analizo PCR smo pri teh osmih sevih iskali specifične odseke ključnih genov za sintezo acetana (aceA), levana (levA) in celuloze (bscA). Pri enem sevu smo identificirali gen za sintezo acetana in levana, pri štirih gen za sintezo celuloze in acetana, pri dveh pa samo gen za sintezo celuloze. Pri enem izmed sevov nismo identificirali nobenega izmed treh iskanih genov, čeprav je sev v gojišču tvoril značilen biofilm. Po namnožitvi vsakega izmed teh sevov v dveh gojiščih, z različnima viroma ogljika, smo iz namnožene biomase izolirali vodotopne zunajcelične polisaharide. Očiščene polisaharide smo kislinsko hidrolizirali, jih ločili s tankoplastno kromatografijo ter identificirali po primerjavi s sladkornimi standardi. Zaradi drugačne monosaharidne sestave od že poznanega acetana in sposobnosti sevov, da producirajo vodotopne polisaharide v velikih količinah, smo izbrali tri seve za preiskovanje viskoelastičnih lastnosti polisaharidov. Najbolj viskozen je bil zunajcelični polisaharid pridobljen iz seva K. oboediens AV380. Bistveno nižjo viskoznost sta imela zunajcelična polisaharida, pridobljena iz sevov A. aceti LMG 1504T in A. pomorum LMG 18848T. Polisaharid seva K. oboediens AV380 je oblikoval viskoelastično trdno snov, zdržal najširše območje reverzibilnih deformacij in najkasneje razpadel, zato menimo, da ima potencialno uporabno vrednost v biotehnološki industriji in je primeren kandidat za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: ocetnokislinske bakterije, biofilm, zunajcelični polisaharidi, acetan
Objavljeno: 29.10.2020; Ogledov: 146; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

3.
Odpornost ocetnokislinskih bakterij proti izbranim antibiotikom in šibkim organskim kislinam
Lora Klanfar, 2020, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge smo pri 34 izbranih sevih ocetnokislinskih baterij iz rodov Komagataeibacter in Acetobacter preučevali odpornost proti naslednjim antibiotikom: ampicilinu, kloramfenikolu, ciprofloksacinu, eritromicinu, gentamicinu in trimetoprimu. Odpornost smo ocenili s pregledovanjem rasti okrog diskov, prepojenih z znanimi koncentracijami antibiotikov. Šest sevov je bilo odpornih proti vsem testiranim antibiotikom, 16 sevov proti petim antibiotikom, 11 sevov proti štirim antibiotikom in en sev proti trem antibiotikom. V nadaljevanju smo v genomskih sekvencah preiskanih referenčnih sevov poiskali gene, ki potencialno kodirajo proteine za odpornost proti testiranim antibiotikom. Pri tem smo uporabili bazo CARD s poznanimi geni za odpornost proti antibiotikom. Najpogostejša funkcija genov, ki smo jih identificirali, je bila črpalka za transport antibiotikov iz celice. Poleg odpornosti proti antibiotikom smo pri štirih sevih iz rodu Komagataeibacter in štirih sevih iz rodu Acetobacter preiskali tudi odpornost proti ocetni in citronski kislini s testiranjem sposobnosti rasti v tekočem gojišču v prisotnosti 1% etanola in različnih koncentracij ene izmed obeh kislin. Najvišjo odpornost proti ocetni kislini (4,5%) smo ugotovili pri sevu Acetobacter pomorum LMG 18848T in Acetobacter pasteurianus T6K1, najmanjšo (1,5%) pa za sev Acetobacter aceti LMG 1504T. Največjo odpornost proti citronski kislini (3,5%) smo ugotovili za sev Komagataeibacter sp. AV429, najmanjšo (0,69%) pa za seve Acetobacter pomorum LMG 18848T, Acetobacter pasteurianus LMG 1262T in Acetobacter pasteurianus T6K1. Z namenom, da bi ugotovili stabilnost genoma seva Komagataeibacter sp. AV382 po precepljanju na gojišču RAE v prisotnosti 1% etanola in 1% ocetne kisline, smo po šestih mesecih precepljanja (dvakrat tedensko) posekvencirali genom in ga primerjali z genomsko sekvenco tega seva pred precepljanjem. Z bioinformatskim orodjem MAUVE smo identificirali regijo, za katero se je zdelo, da se je prestavila, a z uporabljenimi začetnimi oligonukleotidi v reakciji PCR tega nismo uspeli dokazati.
Ključne besede: ocetnokislinske bakterije, odpornost proti antibiotikom, odpornost proti šibkim organskim kislinam, stabilnost genoma
Objavljeno: 13.08.2020; Ogledov: 221; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

4.
Taksonomska opredelitev ocetnokislinskih bakterij Komagataeibacter sp. AV382, Komagataeibacter sp. AV436 in Komagataeibacter sp. AV429
Leon Marič, 2020, magistrsko delo

Opis: Iz industrijskih bioreaktorjev za proizvodnjo jabolčnega kisa smo v okviru projekta PKP osamili nove seve ocetnokislinskih bakterij. Analiza njihovih medgenskih regij 16S-23S rDNA je odkrila tri seve (Komagataeibacter sp. AV382, Komagataeibacter sp. AV436 in Komagataeibacter sp. AV429), ki potencialno predstavljajo nove bakterijske vrste. V tem delu smo z različnimi fenotipskimi in genotipskimi pristopi pregledali njihove lastnosti z namenom, da ugotovimo njihov taksonomski položaj med ostalimi referenčnimi sevi ocetnokislinskih bakterij. V fenotipsko analizo smo uvrstili tudi vse referenčne seve iz rodu Komagataeibacter. Fenotipska preiskava je obsegala opazovanje morfologije kolonij, barvanje po Gramu, katalazni in oksidazni test, sposobnost sinteze celuloze in oksidacije ocetne kisline, identifikacijo posameznih vrst glukonskih kislin, analizo celokupnih maščobnih kislin, rast na različnih virih ogljika, rast v prisotnosti 30 % glukoze, sposobnost uporabe N iz (NH4)2SO4 ob prisotnosti različnih virov ogljika, rast brez etanola in ocetne kisline, rast ob prisotnosti 1 % ali 3 % etanola in različnih koncentraciji ocetne kisline ter rast v anaerobnih in aerobnih razmerah. Za sev Komagataeibacter sp. AV429 smo preverili tudi rast brez ocetne kisline, rast na acetatu pri pH 2,5, rast v prisotnosti etanola in laktata, rast na gojišču AE brez glukoze ter sposobnost uporabe različnih virov ogljika. Vsem sevom smo pregledali nukleotidna zaporedja genov za 16S rRNA in medgenske regije 16S-23S rDNA ter celotna genomska zaporedja. Ugotovili smo, da je genomsko zaporedje seva Komagataeibacter sp. AV382 najbolj podobno vrsti Komagataeibacter kakiaceti (ANIb 88,73 %) in seva Komagataeibacter sp. AV436 vrsti Komagataeibacter xylinus (ANIb 91,55 %). Na podlagi fenotipskih lastnosti lahko sev Komagataeibacter sp. AV382 razlikujemo od ostalih vrst rodu Komagataeibacter po tem, da producira 2-keto in 5-ketoglukonsko kislino, dobro raste na ribozi in propanolu, ne raste ob prisotnosti 30 % glukoze in ne sintetizira celuloze. Sposoben je uporabiti N iz (NH4)2SO4 v prisotnosti manitola na gojišču Hoyer-Frateur in Asai. V tekočem gojišču ne oblikuje biofilma, ob prisotnosti 1 % ali 3 % etanola pa tolerira do 5 % ocetne kisline. Sev Komagataeibacter sp. AV436 lahko na podlagi fenotipskih lastnosti od ostalih vrst rodu Komagataeibacter razlikujemo po tem, da sintetizira celulozo, tvori 2-keto in 5 keto-glukonsko kislino, dobro raste na ribozi in propanolu, vendar ne raste ob prisotnosti 30 % glukoze. Ob prisotnosti 1 % ali 3 % etanola tolerira do 5 % ocetno kislino. Sev Komagataeibacter sp. AV429 je po analizi genomske sekvence pokazal največjo podobnost z vrsto Gluconacetobacter entanii (ANIb 98,02 %), a njegove fenotipske lastnosti se od referenčnega seva znatno razlikujejo. Glede na zgornje rezultate predlagamo uvrstitev sevov Komagataeibacter sp. AV382 in Komagataeibacter sp. AV436 v novi vrsti znotraj rodu Komagataeibacter.
Ključne besede: ocetnokislinske bakterije, kis, rod Komagataeibacter, taksonomija
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 273; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

5.
Antimikrobna učinkovitost Punica granatum L. na Escherichia coli
Anže Peklar, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je pridobiti učinkovine iz različnih delov Punica granatum L. in proučiti njihov inhibitorni učinek na rast mikrobnih celic Escherichia coli ter določiti vsebnost totalnih fenolov in vitamina C v vzorcih. S klasično vodno ekstrakcijo in Soxhletovo ekstrakcijo z etanolom smo pridobili učinkovine iz svežih in liofiliziranih semen, membrane in eksokarpa Punica granatum L. Proučili smo inhibitorni učinek ekstraktov na rast mikrobne kulture E. coli z disk difuzijsko metodo ter določili vsebnost totalnih fenolov in vitamina C v vzorcih. Ugotovili smo, da se v celotnem sadežu Punica granatum L. nahajajo totalni fenoli, vitamin C in antimkrobne spojine, ki zavirajo rast bakterijske kulture E. coli. Koncentracije naštetih spojin so najvišje v membrani in eksokarpu Punica granatum L., saj smo v njihovih ekstraktih določili najvišjo vsebnost totalnih fenolov in vitamina C in omenjena dela Punica granatum L. izkazujeta tudi največji inhibitorni učinek na rast E. coli. Najmanj totalnih fenolov in vitamina C se nahaja v ekstraktih semen.
Ključne besede: Punica granatum L., antimikrobne lastnosti, totalni fenoli, vitamin C, inhibicija, bakterije, sekundarni metaboliti
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 496; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

6.
Vpliv pridelovalnih sistemov na mikriobiološko sestavo tal
Špela Zupanič, 2019, diplomsko delo

Opis: Na trajnostnem poskusu smo preučevali vpliv štirih različnih pridelovalnih sistemov (ekološki, konvencionalni, integrirani, biodinamični) in kontrole na mikrobiološko sestavo tal. Poskus je bil zastavljen na raziskovalnem polju UKC Pohorski dvor, kjer smo v rastni sezoni 2018 tla vzorčili dvakrat (julija in septembra) do globine 10 cm, v štirih ponovitvah. V talnih vzorcih smo najprej izmerili osnovne parametre kakovosti tal: reakcijo (pH) tal, vsebnost rastlinam dostopnega fosforja, kalija ter organske snovi, talno vlago in nadalje kvantitativno določili tri osnovne skupine talnih mikroorganizmov (glive, bakterije, aktinomicete). Za določanje posameznih skupin mikroorganizmov smo talne vzorce ustrezno razredčili in nanesli na predhodno pripravljena selektivna gojišča. Po inkubaciji vzorcev smo prešteli število kolonij, ki smo jih ob upoštevanju razredčitve vzorca preračunali v CFU enote (CFU/ml oz. CFU/g) in rezultate statistično obdelali. Število gliv je bilo največje pri konvencionalnem načinu obdelave in najmanjše pri kontroli. Število aktinomicet je bilo največje pri ekološkem načinu obdelave in najmanjše pri kontroli. Število skupnih bakterij je bilo največje pri integriranem načinu obdelave in najmanjše pri biodinamičnem načinu obdelave. Število gliv je bilo višje v začetku rastne sezone (julij), medtem ko smo višje število aktinomicet in skupnih bakterij izmerili septembra.
Ključne besede: Mikroorganizmi, tla, pridelovalni sistem, glive, bakterije
Objavljeno: 02.09.2019; Ogledov: 379; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

7.
Sestava in viskoelastične lastnosti zunajceličnih polisaharidov pri izbranih sevih ocetnokislinskih bakterij
Nina Jančič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo pri 23 izbranih sevih ocetnokislinskih bakterij iz rodov Komagataeibacter, Acetobacter, Asaia, Gluconobacter in Swaminathania preučevali sposobnost za tvorbo zunajceličnih polisaharidov ter nadalje analizirali njihovo monosaharidno sestavo. Seve smo pridobili iz zbirke mikroorganizmov Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Sposobnost za tvorbo zunajceličnih polisaharidov smo ocenili iz potencialno nastalega biofilma. Med 23 sevi smo tako identificirali 18 sevov s sposobnostjo za tvorbo biofilma pri uporabljenih pogojih namnoževanja. Nato smo s pomnoževanjem specifičnih odsekov genov za sintezo celuloze, acetana in levana v reakciji PCR analizirali prisotnost genov za sintezo najpogosteje opisanih zunajceličnih polisaharidov pri ocetnokislinskih bakterijah. Pri 18 sevih smo identificirali prisotnost gena za sintezo celuloze, devet sevov pa je imelo tudi gene za tvorbo levana in/ali acetana. Acetan je heteropolisaharid, sestavljen iz glukoze, manoze, ramnoze in glukuronske kisline, v njegovo sintezo pa je vključenih veliko število genov. Prisotnost oz. odsotnost določenih genov tako lahko povzroči sintezo različnih acetanov, zaradi česar imajo sevi z geni za izražanje acetanov največji potencial za sintezo novih zunajceličnih polisaharidov. Iz 10 sevov smo uspešno izolirali in očistili vodotopne zunajcelične polisaharide ter jih s postopkom hidrolize razgradili na monosaharide. Identiteto monosaharidov smo določili s tankoplastno kromatografijo ob uporabi sladkornih standardov. Na podlagi vseh teh rezultatov smo izbrali tri seve, za katere domnevamo, da so dobri kandidati za tvorbo novih acetanu podobnih polisaharidov. Analiza njihovih reoloških lastnosti je odkrila razlike v njihovih viskoelastičnih lastnostih. Za natančen opis fizikalnih in kemijskih lastnosti teh polisaharidov so potrebne nadaljnje analize.
Ključne besede: Ocetnokislinske bakterije, biofilm, zunajcelični polisaharidi.
Objavljeno: 11.06.2019; Ogledov: 799; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

8.
Seznanjenost mladostnikov z mlečnokislinskimi bakterijami
Tina Kaučevič, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Vedno več ljudi predvsem mladostnikov se zaveda, da so mlečnokislinske bakterije koristni za zdravje in dobro počutje, saj predstavljajo sestavni del koristne mikrobiote in sodelujejo pri tvorbi pomembnih hranil. Namen diplomskega dela je predstaviti mlečnokislinske bakterije, ter raziskati kako so mladostniki seznanjeni z mlečnokislinskimi bakterijami. Raziskovalne metode: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna in kvantitativna metoda dela. Kot raziskovalni inštrument je uporabljen spletni anketni vprašalnik, ki smo ga izvedli v mesecu juliju 2017. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj. Anketiranih je bilo 100 mladostnikov. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirani mladostniki seznanjeni z glavnimi rodovi (Lactobacillus, Leuconostoc, Pediococcus, Lactococcus in Streptococcus) mlečnokislinskih bakterij. Poznajo tudi v katerih mlečnih produktih, zelenjavi ter napitkih jih najdemo. Diskusija in zaključek: Današnji način življenja predstavlja za človeški organizem obremenitev in stres. Mlečnokislinske bakterije že stoletja predstavljajo normalno sestavino človeške prehrane in so zraven kvasovk industrijsko najpomembnejši mikroorganizmi.
Ključne besede: Mlečnokislinske bakterije, probiotiki, mikroorganizmi, fermentirani izdelki, mladostniki.
Objavljeno: 28.02.2018; Ogledov: 657; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (772,67 KB)

9.
Effect of low-density static magnetic field on the oxidation of ammonium by Nitrosomonas europaea and by activated sludge in municipal wastewater
Jasmina Filipič, Barbara Kraigher, Brigita Tepuš, Vanja Kokol, Ines Mandić-Mulec, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Ammonium removal is a key step in biological wastewater treatment and novel approaches that improve this process are in great demand. The aim of this study is to test the hypothesis that ammonium removal from wastewater can be stimulated by static magnetic fields. This was achieved by analysis of the effects of static magnetic field (SMF) on the growth and activity of Nitrosomonas europaea, a key ammonia-oxidising bacterium, where increased growth and increased ammonia oxidation rate were detected when bacteria were exposed to SMF at 17 mT. Additionally, the effect of SMF on mixed cultures of ammonia oxidisers in activated sludge, incubated in sequencing batch bioreactors simulating wastewater treatment process, was assessed. SMFs of 30 and 50 mT, but not of 10 mT, increased ammonium oxidation rate in municipal wastewater by up to 77 % and stimulated ammonia oxidiser growth. The results demonstrate the potential for use of static magnetic fields in increasing ammonium removal rates in biological wastewater treatment plants.
Ključne besede: odpadne vode, bakterije, Nitrosomonas europaea, statično magnetno polje, biološke čistilne naprave, nitrifikacija
Objavljeno: 24.07.2017; Ogledov: 513; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (323,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Komagataeibacter sp. nov. T5K1: ocetnokislinska bakterija, izolirana iz kvasovke Saccharomycodes ludwigii
Mateja Polc, 2017, magistrsko delo

Opis: Ocetnokislinske bakterije so skupina mikroorganizmov, ki jih v naravi pogosto najdemo na substratih, bogatih s sladkorji, alkoholi in kislinami. Število opisanih rodov ocetnokislinskih bakterij je v zadnjih 30 letih iz prvotno dveh narastlo na 19. Med njimi je največje število vrst opisanih znotraj rodov Acetobacter, Gluconobacter, Gluconacetobacter in Komagataeibacter. V magistrskem delu smo iz kvasovke Saccharomycodes ludwigii T5K1 osamili ocetnokislinsko bakterijo Komagataeibacter sp. T5K1_A in jo nadalje okarakterizirali s preiskovanjem nukleotidnega zaporedja genov za 16S rRNA in medgenske regije 16S-23S rDNA. Odkrili smo, da je njen najbližji sorodnik vrsta Gluconacetobacter entanii; njuni sekvenci gena za 16S rRNA sta si podobni v 99 %, sekvenci medgenskih regij 16S-23S rDNA pa v 94 %. Glede na do sedaj poznane podatke o podobnosti teh DNA-regij med vrstami ocetnokislinskih bakterij smo domnevali, da bi sev Komagataeibacter sp. T5K1_A lahko bila nova vrsta ocetnokislinske bakterije. Odločili smo se, da naredimo natančno fenotipsko analizo in poiščemo fenotipske lastnosti, ki omogočajo razlikovanje seva Komagataeibacter sp. T5K1_A od njemu najbolj sorodnih vrst. Sev Komagataeibacter sp. T5K1_A je mogoče razlikovati od dveh filogenetsko najbolj sorodnih vrst Gluconacetobacter entanii in Komagataeibacter maltaceti po zmožnosti tvorbe 2-keto-D-glukonske kisline, uporabe sorbitola, D- manitola, D-glukonata in glicerola kot edinega vira ogljika za rast, fermentaciji D-manitola do kisline in še nekaterih drugih biokemijskih lastnostih. Sev Komagataeibacter sp. T5K1_A raste tudi pri višjih koncentracijah ocetne kisline ob prisotnosti 1 % in 3 % etanola v gojišču RAE, v primerjavi s tipskim sevom Komagataeibacter maltaceti. Sev Komagataeibacter sp. T5K1_A producira na gojišču RAE celulozo. Zaradi vseh teh lastnosti je sev Komagataeibacter sp. T5K1_A zelo verjetno nova vrsta ocetnokislinske bakterije. Za dokončno potrditev te hipoteze bo potrebno razlike seva Komagataeibacter sp. T5K1 od njemu najbolj sorodnih vrst potrditi še na nivoju celokupne DNA genomov. Sekvenciranje genoma seva Komagataeibacter sp. T5K1 in genomov njemu najbolj sorodnih vrst trenutno poteka v sodelavi z raziskovalno skupino iz Belgije.
Ključne besede: Ocetnokislinske bakterije, rod Komagataeibacter, industrijski bioprocesi, kis, 16S rRNA, 16S-23S rDNA, identifikacija
Objavljeno: 18.04.2017; Ogledov: 1216; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici