| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Zmanjšana občutljivost bakterij izoliranih iz terapevtskih pripomočkov za večkratno uporabo proti razkužilom
Barbara Turković, 2022, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih se je povečalo število okužb, povezanih z zdravstvom, katerih glavni vir so bolniki in površine ter različni pripomočki. Glede na problem odpornosti bakterij proti antibiotikom in potencialni odpornosti proti razkužilom je potrebnih več raziskav, s katerimi bi lahko izdelali ustrezne protokole za uporabo biocidnih proizvodov. Namen zaključnega dela je bil določiti, ali je prisotna zmanjšana občutljivost bakterij, izoliranih iz terapevtskih pripomočkov za večkratno uporabo proti razkužilom. Podatke smo pridobili s pomočjo eksperimenta, ki je potekal v laboratoriju. Z eksperimentom smo določili občutljivost bakterij na razkužila. Občutljivost je količinsko opredeljena z MIC, ki ga lahko definiramo kot najmanjšo koncentracijo razkužila, ki je potrebna za preprečevanje rasti kulture.Bakterije, ki smo jih analizirali, niso kazale na zvišano raven odpornosti oziroma zmanjšano občutljivost. Koncentracija, ki je zavirala rast bakterij, je znašala med 6,25 % in 12,5 %. Ker se razkužila, ki smo jih testirali, uporabljajo v koncentracijah, v katerih so, torej brez redčenja, sklepamo, da že nižje koncentracije zadostujejo za zaviranje in uničenje bakterij. Lahko sklepamo, da so pri Incidin Liquidu potrebne manjše doze učinkovine kot pri Sani Cloth. Neustrezno razkuženi pripomočki so zlahka vir okužbe. Potrebno je standardizirati protokole razkuževanja in redno spremljati odpornost bakterij na sredstva, ki se uporabljajo.
Ključne besede: občutljivost, razkužila, alkohol, MIC, bakterije
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 524; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

3.
Vpliv sestave gojišča na odpornost ocetnokislinskih bakterij proti antibiotikom : magistrsko delo
Eva Cepec, 2021, magistrsko delo

Opis: Zaradi vse večje ozaveščenosti potrošnikov o pomenu uživanja naravnih živil se povečuje tudi povpraševanje po jabolčnem nefiltriranem kisu, tako imenovanem motnem jabolčnem kisu. Motni jabočlni kis poleg ostalih sestavin vsebuje tudi ocetnokislinske bakterije. Povečan trend uporabe takšnega kisa pa pred proizvajalca in potrošnika postavlja vprašanje o potencialni odpornosti ocetnokislinskih bakterij proti antibiotikom. V tem delu smo zato preiskali odpornost različnih vrst in rodov ocetnokislinskih bakterij proti klinično pomembnim antibiotikom (ampicilinu, kloramfenikolu, ciprofloksacinu, trimetoprimu, eritromicinu in gentamicinu) na treh rastnih gojiščih (RAE, MA in GY). Odpornost smo analizirali z disk-difuzijsko metodo glede na prisotnost/odsotnost cone inhibicije okoli diskov z antibiotiki. Preiskali smo 12 sevov iz rodu Acetobacter in 22 predstavnikov iz rodu Komagateibacter. Delež odpornih sevov proti posameznemu antibiotiku se je med rastnimi gojišči razlikoval, na vseh gojiščih pa so bili preiskani sevi v visokem deležu odporni proti trimetoprimu (97,1 %), eritromicinu (73,5 %), ciprofloksacinu (50,0 %) in kloramfenikolu (32,4 %). Rezistenco proti štirim antibiotikom smo ugotovili pri kar 17,6 % sevov, 29,4 % testiranih sevov pa je bilo odpornih proti trem antibiotikom. Ker ocetnokislinske bakterije ali pa njihova DNA po zaužitju kisa, kefirja in drugih živilskih proizvodov, pri katerih sodelujejo ocetnokislinske bakterije, lahko pride v kontakt z mikrobioto prebavil človeka, bi bilo v nadaljevanju potrebno preučiti možnost horizontalnega prenosa genov za odpornost proti antibiotikom iz ocetnokislinskih bakterij v bakterije, ki sestavljajo mikrobioto prebavil človeka.
Ključne besede: ocetnokislinske bakterije, odpornost proti antibiotikom
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 1064; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

4.
Iskanje mesta začetka podvajanja ter vezavnih mest proteina dnaa pri izbranih probiotičnih bakterijah z uporabo algoritmov
Larisa Anžel, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Človeško telo je naseljeno s številnimi bakterijami, arhejami, virusi in enoceličnimi evkariotskimi organizmi, ki na različne načine vplivajo na naše zdravje. Probiotične bakterije so tiste, ki v zadostnih količinah pozitivno vplivajo na zdravje gostitelja. Slednje se morajo razmnoževati, da so pozitivni učinki vidni. Bakterije se razmnožujejo s procesom podvajanja, pri čemer je v začetnih fazah vključeno podvajanje DNK. Metode: S pomočjo grafa odklona števila gvaninov in citozinov (GC), ki ga pridobimo iz DNK zaporedja, smo ocenili položaj mesta začetka podvajanja za vsak izbran bakterijski sev. V okolici mesta začetka podvajanja se nahajajo posebna zaporedja, na katera se vežejo DnaA proteini. Z iskanjem najpogostejših motivov v okolici nukleotida z najnižjo vrednostjo na grafu GC smo pridobili možno sekvenco vezavnih mest DnaA, kar omogoča vpogled v sekvenco, ki igra pomembno vlogo pri podvajanju bakterijske DNK. Rezultati: Konsenzna sekvenca vseh izbranih bakterijskih sevov je 5'-TTATCCACA-3', kar sovpada s podatki iz literature, kjer je sekvenca DnaA škatle opredeljena kot 5’-TT(A/T)TNCACA-3'. Razprava in sklep: Izbrane metode se lahko uporablja za določevanje približnega mesta začetka replikacije, vendar so za dokazovanje le-tega potrebni še dodatni laboratorijski poizkusi.
Ključne besede: probiotične bakterije, mesto začetka replikacije, GC odkon, najpogostejši motivi
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 688; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
Vpliv transglutaminaze na organoleptične in druge lastnosti jogurta : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Andreja Bežan, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje študijo vpliva mikrobne transglutaminaze (MTGaze) na organoleptične in druge lastnosti jogurta pri različnih koncentracijah dodane MTGaze in različnih časih staranja vzorcev ter vpliv prisotnosti laktoze v mleku. Živilsko-predelovalna industrija se namreč v zadnjih desetletjih močno razvija. Povečuje se povpraševanje potrošnikov po mlečnih proizvodih. Njihove teksturne lastnosti so eden glavnih vidikov, ali potrošniki želijo kupiti izdelek ali ne. Prav to je glavni razlog naše študije. V diplomski nalogi smo ocenili učinek dodajanja MTGaze na nekatere lastnosti jogurta, kot so pH, koncentracija mlečnokislinskih bakterij, sinereza, viskoznost in gostota. To smo proučili s šestimi različnimi laboratorijskimi metodami. Ugotovili smo, da dodajanje MTGaze v jogurt izboljšala določene fizikalne lastnosti jogurta, zlasti teksturo, ki je bila bolj čvrsta in mehka. Vpliva na konsistenco jogurta. Jogurt z MTGaze ima manj intenziven vonj po sirotki, kar pritegne več kupcev v nakup izdelka. Rezultati kažejo, da prisotnost encima poveča tudi viskoznost vzorca jogurta in vpliva na sposobnost zadrževanja vode ter na celotno količino mlečnokislinskih bakterij. Pri določenih lastnostih, zlasti viskoznosti in količini mlečnokislinskih bakterij, ima velik vpliv vsebnost laktoze. Prav tako ne smemo zanemariti, da se lastnosti jogurta s staranjem spreminjajo.
Ključne besede: Mikrobna transglutaminaza, jogurt, tekstura, mlečnokislinske bakterije, sinereza, laktoza
Objavljeno v DKUM: 08.09.2021; Ogledov: 912; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (4,93 MB)

6.
Osamitev in identifikacija psihrofilnih in psihrotolerantnih bakterij in gliv iz Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto
Maša Jarčič, 2021, magistrsko delo

Opis: Ledeniki so dolgo veljali za abiotska okolja. Novejše raziskave pa kažejo, da so ledeniki posebni in dinamični mikrobni habitati, kjer uspevajo različni psihrofilni in psihotolerantni mikroorganizmi. Zaradi globalnega segrevanja se visokogorski ledeniki pospešeno talijo. S tem izginjajo okolja, v katerih so se preko tisočletij uspešno razvijale mikrobne združbe v relativno stabilnih pogojih. Mikroorganizmi, ki naseljujejo ledenike, so razvili vrsto prilagoditev na življenje pri nizkih temperaturah in na ciklična zamrzovanja in odtaljevanja. V Sloveniji trenutno obstajata dva ledenika. Triglavski ledenik leži v Julijskih Alpah, na severovzhodnem pobočju najvišjega vrha v državi, Triglava. Ledenik pod Skuto leži dobrih petdeset kilometrov vzhodneje ter nekaj 100 m južneje od Triglavskega ledenika. Vzorčenje na obeh ledenikih je potekalo v septembru 2018. Iz obeh ledenikov smo aseptično odvzeli tri vzorce ledu iz treh različnih lokacij, jih stalili in filtrirali ter filtre inkubirali na štirih različnih gojiščih primernih za rast gliv ter na enem gojišču za bakterije pri temperaturi 15 °C. Skupno smo osamili 181 glivnih izolatov, ki se uvrščajo v 19 rodov ter 66 bakterijskih izolatov, ki se uvrščajo v 22 rodov.
Ključne besede: Triglavski ledenik, ledenik pod Skuto, ledeniki, psihrofili, psihrotoleranti, mikroorganizmi, bakterije, glive, izolacija, identifikacija, PCR, ITS.
Objavljeno v DKUM: 23.03.2021; Ogledov: 1269; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

7.
Vpliv različ nih virov ogljika na sestavo in reološ ke lastnosti zunajcelič nih polisaharidov pri ocetnokislinskih bakterijah
Kim Fijok, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo pri 83 sevih ocetnokislinskih bakterij (OKB) iz Zbirke mikroorganizmov Oddelka za biologijo FNM UM preiskali sposobnost za tvorbo zunajceličnih polisaharidov. 25 sevov je na gojišču RAE oblikovalo značilen biofilm. Štiri izbrane seve in še štiri referenčne seve smo vključili v nadaljnje analize. Z analizo PCR smo pri teh osmih sevih iskali specifične odseke ključnih genov za sintezo acetana (aceA), levana (levA) in celuloze (bscA). Pri enem sevu smo identificirali gen za sintezo acetana in levana, pri štirih gen za sintezo celuloze in acetana, pri dveh pa samo gen za sintezo celuloze. Pri enem izmed sevov nismo identificirali nobenega izmed treh iskanih genov, čeprav je sev v gojišču tvoril značilen biofilm. Po namnožitvi vsakega izmed teh sevov v dveh gojiščih, z različnima viroma ogljika, smo iz namnožene biomase izolirali vodotopne zunajcelične polisaharide. Očiščene polisaharide smo kislinsko hidrolizirali, jih ločili s tankoplastno kromatografijo ter identificirali po primerjavi s sladkornimi standardi. Zaradi drugačne monosaharidne sestave od že poznanega acetana in sposobnosti sevov, da producirajo vodotopne polisaharide v velikih količinah, smo izbrali tri seve za preiskovanje viskoelastičnih lastnosti polisaharidov. Najbolj viskozen je bil zunajcelični polisaharid pridobljen iz seva K. oboediens AV380. Bistveno nižjo viskoznost sta imela zunajcelična polisaharida, pridobljena iz sevov A. aceti LMG 1504T in A. pomorum LMG 18848T. Polisaharid seva K. oboediens AV380 je oblikoval viskoelastično trdno snov, zdržal najširše območje reverzibilnih deformacij in najkasneje razpadel, zato menimo, da ima potencialno uporabno vrednost v biotehnološki industriji in je primeren kandidat za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: ocetnokislinske bakterije, biofilm, zunajcelični polisaharidi, acetan
Objavljeno v DKUM: 29.10.2020; Ogledov: 1180; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

8.
Odpornost ocetnokislinskih bakterij proti izbranim antibiotikom in šibkim organskim kislinam
Lora Klanfar, 2020, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge smo pri 34 izbranih sevih ocetnokislinskih baterij iz rodov Komagataeibacter in Acetobacter preučevali odpornost proti naslednjim antibiotikom: ampicilinu, kloramfenikolu, ciprofloksacinu, eritromicinu, gentamicinu in trimetoprimu. Odpornost smo ocenili s pregledovanjem rasti okrog diskov, prepojenih z znanimi koncentracijami antibiotikov. Šest sevov je bilo odpornih proti vsem testiranim antibiotikom, 16 sevov proti petim antibiotikom, 11 sevov proti štirim antibiotikom in en sev proti trem antibiotikom. V nadaljevanju smo v genomskih sekvencah preiskanih referenčnih sevov poiskali gene, ki potencialno kodirajo proteine za odpornost proti testiranim antibiotikom. Pri tem smo uporabili bazo CARD s poznanimi geni za odpornost proti antibiotikom. Najpogostejša funkcija genov, ki smo jih identificirali, je bila črpalka za transport antibiotikov iz celice. Poleg odpornosti proti antibiotikom smo pri štirih sevih iz rodu Komagataeibacter in štirih sevih iz rodu Acetobacter preiskali tudi odpornost proti ocetni in citronski kislini s testiranjem sposobnosti rasti v tekočem gojišču v prisotnosti 1% etanola in različnih koncentracij ene izmed obeh kislin. Najvišjo odpornost proti ocetni kislini (4,5%) smo ugotovili pri sevu Acetobacter pomorum LMG 18848T in Acetobacter pasteurianus T6K1, najmanjšo (1,5%) pa za sev Acetobacter aceti LMG 1504T. Največjo odpornost proti citronski kislini (3,5%) smo ugotovili za sev Komagataeibacter sp. AV429, najmanjšo (0,69%) pa za seve Acetobacter pomorum LMG 18848T, Acetobacter pasteurianus LMG 1262T in Acetobacter pasteurianus T6K1. Z namenom, da bi ugotovili stabilnost genoma seva Komagataeibacter sp. AV382 po precepljanju na gojišču RAE v prisotnosti 1% etanola in 1% ocetne kisline, smo po šestih mesecih precepljanja (dvakrat tedensko) posekvencirali genom in ga primerjali z genomsko sekvenco tega seva pred precepljanjem. Z bioinformatskim orodjem MAUVE smo identificirali regijo, za katero se je zdelo, da se je prestavila, a z uporabljenimi začetnimi oligonukleotidi v reakciji PCR tega nismo uspeli dokazati.
Ključne besede: ocetnokislinske bakterije, odpornost proti antibiotikom, odpornost proti šibkim organskim kislinam, stabilnost genoma
Objavljeno v DKUM: 13.08.2020; Ogledov: 1300; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

9.
Taksonomska opredelitev ocetnokislinskih bakterij Komagataeibacter sp. AV382, Komagataeibacter sp. AV436 in Komagataeibacter sp. AV429
Leon Marič, 2020, magistrsko delo

Opis: Iz industrijskih bioreaktorjev za proizvodnjo jabolčnega kisa smo v okviru projekta PKP osamili nove seve ocetnokislinskih bakterij. Analiza njihovih medgenskih regij 16S-23S rDNA je odkrila tri seve (Komagataeibacter sp. AV382, Komagataeibacter sp. AV436 in Komagataeibacter sp. AV429), ki potencialno predstavljajo nove bakterijske vrste. V tem delu smo z različnimi fenotipskimi in genotipskimi pristopi pregledali njihove lastnosti z namenom, da ugotovimo njihov taksonomski položaj med ostalimi referenčnimi sevi ocetnokislinskih bakterij. V fenotipsko analizo smo uvrstili tudi vse referenčne seve iz rodu Komagataeibacter. Fenotipska preiskava je obsegala opazovanje morfologije kolonij, barvanje po Gramu, katalazni in oksidazni test, sposobnost sinteze celuloze in oksidacije ocetne kisline, identifikacijo posameznih vrst glukonskih kislin, analizo celokupnih maščobnih kislin, rast na različnih virih ogljika, rast v prisotnosti 30 % glukoze, sposobnost uporabe N iz (NH4)2SO4 ob prisotnosti različnih virov ogljika, rast brez etanola in ocetne kisline, rast ob prisotnosti 1 % ali 3 % etanola in različnih koncentraciji ocetne kisline ter rast v anaerobnih in aerobnih razmerah. Za sev Komagataeibacter sp. AV429 smo preverili tudi rast brez ocetne kisline, rast na acetatu pri pH 2,5, rast v prisotnosti etanola in laktata, rast na gojišču AE brez glukoze ter sposobnost uporabe različnih virov ogljika. Vsem sevom smo pregledali nukleotidna zaporedja genov za 16S rRNA in medgenske regije 16S-23S rDNA ter celotna genomska zaporedja. Ugotovili smo, da je genomsko zaporedje seva Komagataeibacter sp. AV382 najbolj podobno vrsti Komagataeibacter kakiaceti (ANIb 88,73 %) in seva Komagataeibacter sp. AV436 vrsti Komagataeibacter xylinus (ANIb 91,55 %). Na podlagi fenotipskih lastnosti lahko sev Komagataeibacter sp. AV382 razlikujemo od ostalih vrst rodu Komagataeibacter po tem, da producira 2-keto in 5-ketoglukonsko kislino, dobro raste na ribozi in propanolu, ne raste ob prisotnosti 30 % glukoze in ne sintetizira celuloze. Sposoben je uporabiti N iz (NH4)2SO4 v prisotnosti manitola na gojišču Hoyer-Frateur in Asai. V tekočem gojišču ne oblikuje biofilma, ob prisotnosti 1 % ali 3 % etanola pa tolerira do 5 % ocetne kisline. Sev Komagataeibacter sp. AV436 lahko na podlagi fenotipskih lastnosti od ostalih vrst rodu Komagataeibacter razlikujemo po tem, da sintetizira celulozo, tvori 2-keto in 5 keto-glukonsko kislino, dobro raste na ribozi in propanolu, vendar ne raste ob prisotnosti 30 % glukoze. Ob prisotnosti 1 % ali 3 % etanola tolerira do 5 % ocetno kislino. Sev Komagataeibacter sp. AV429 je po analizi genomske sekvence pokazal največjo podobnost z vrsto Gluconacetobacter entanii (ANIb 98,02 %), a njegove fenotipske lastnosti se od referenčnega seva znatno razlikujejo. Glede na zgornje rezultate predlagamo uvrstitev sevov Komagataeibacter sp. AV382 in Komagataeibacter sp. AV436 v novi vrsti znotraj rodu Komagataeibacter.
Ključne besede: ocetnokislinske bakterije, kis, rod Komagataeibacter, taksonomija
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 1228; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

10.
Antimikrobna učinkovitost Punica granatum L. na Escherichia coli : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Anže Peklar, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je pridobiti učinkovine iz različnih delov Punica granatum L. in proučiti njihov inhibitorni učinek na rast mikrobnih celic Escherichia coli ter določiti vsebnost totalnih fenolov in vitamina C v vzorcih. S klasično vodno ekstrakcijo in Soxhletovo ekstrakcijo z etanolom smo pridobili učinkovine iz svežih in liofiliziranih semen, membrane in eksokarpa Punica granatum L. Proučili smo inhibitorni učinek ekstraktov na rast mikrobne kulture E. coli z disk difuzijsko metodo ter določili vsebnost totalnih fenolov in vitamina C v vzorcih. Ugotovili smo, da se v celotnem sadežu Punica granatum L. nahajajo totalni fenoli, vitamin C in antimkrobne spojine, ki zavirajo rast bakterijske kulture E. coli. Koncentracije naštetih spojin so najvišje v membrani in eksokarpu Punica granatum L., saj smo v njihovih ekstraktih določili najvišjo vsebnost totalnih fenolov in vitamina C in omenjena dela Punica granatum L. izkazujeta tudi največji inhibitorni učinek na rast E. coli. Najmanj totalnih fenolov in vitamina C se nahaja v ekstraktih semen.
Ključne besede: Punica granatum L., antimikrobne lastnosti, totalni fenoli, vitamin C, inhibicija, bakterije, sekundarni metaboliti
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1533; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.38 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici