| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekstrakt šipka kot zeleni inhibitor korozijskih procesov
Ana Goričan, 2021, diplomsko delo

Opis: Baker se med drugim uporablja tudi kot 'gradbeni material' (skulpture, žlebovi), zato je mnogokrat izpostavljen različnim naravnim vplivom, kot je denimo kisli dež. Da bi ga zaščitili in s tem podaljšali njegovo življenjsko dobo, se uporabljajo in razvijajo prevleke, ki predstavljajo bariero med materialom in zunanjim agresivnim medijem ter tako upočasnjujejo ali preprečujejo korozijo oziroma razpadanje. Ker mnoge tovrstne prevleke bremenijo okolje, se ponuja možnost zelenih inhibitorjev. Zaradi vsebnosti polifenolov bi lahko bil to tudi šipkov ekstrakt. Diplomsko delo prikazuje študijo inhibicijskih lastnosti prevlek na bakru, ki so bile produkt potopitvene metode v različne koncentracije (0,5, 1,0, 1,5 in 2,0%) šipkovega ekstrakta v 0,05 M etanolni raztopini stearinske kisline. Za proučevanje korozijske obstojnosti samosestavljivih prevlek na površini bakra je bila izbrana elektrokemijska potenciodinamska metoda s simulirano obliko kislega dežja (pri pH-vrednostih 1, 3 in 5) kot korozijskim medijem. Sledili sta analiza površine delcev, ki se je izvedla na podlagi opazovanja pod svetlobnim mikroskopom, in FTIR-analiza, s katero se je skušalo dokazati prisotnost spojin samosestavljive prevleke. Rezultati so pokazali najboljše inhibicijske lastnosti prevleke, izgrajene s potopitvijo v mešanico 0,05 M raztopine stearinske kisline in 2 % šipkovega olja. V primeru nakisanja kislega dežja na vrednost pH = 5 je takšna prevleka nudila 100% učinkovitost. Inhibicijska učinkovitost se tudi v primeru ostalih prevlek in drugih pH-vrednosti agresivnega medija ni znižala pod 95 %.
Ključne besede: potenciodinamska metoda, šipkov ekstrakt, zeleni inhibitor, korozija, baker
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 64; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (4,96 MB)

2.
Baker imobiliziran na porozen polipiridin kot obnovljiv katalizator
Anja Košak, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bila vezava bakra na porozni polipiridin, na katerega smo po čiščenju in sušenju vezali bakrov (II) klorid dihidrat in ga uporabili kot katalizator pri Ullmannovi reakciji. Za pripravo poroznega polimera, na osnovi 4-vinil piridina in divinilbenzena smo izvedli verižno radikalsko polimerizacijo emulzije z visokim deležem notranje faze (poliHIPE). Kot rezultat uspešne polimerizacije, smo dobili stabilno HIP emulzijo, to smo dosegli z dodajanjem iniciatorja α, α`-azoizobutironitril, s spreminjanjem deleža monomerov 4 – vinilpiridin, stiren in divinilbenzen ter vključevanjem različnih surfaktantov poli(etilen glikol)-blok-poli(propilen glikol)-blok-poli(etilen glikol) in sorbitan monooleat. Začetni cilj je bil ustvariti stabilno emulzijo, ki bi vsebovala velik delež 4 – vinilpiridina in posledično veliko prostih dušikovih atomov. Produkt uspešne polimerizacije je porozni polimer, katerega smo okarakterizirali s Fourier transformirano infrardečo spektroskopijo (FTIR), z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM) določili morfologijo in površino po Brunauer – Emmett – Teller (BET) modelu. Poroznemu materialu smo lahko s pomočjo elementne analize določili vsebnost dušika, ogljika in vodika, kar nam je omogočilo primerjavo izračunane in dejanske vrednosti kemijskih elementov v polimeru. Naslednji korak je bila vezava bakra na poliHIPE monolit. Naredili smo reakcijsko zmes z bakrov (II) kloridnim dihidratom in etilacetatom, dodali smo mu predhodno pripravljeni polimer in posušili do konstantne temparature. Posušen produkt, ki je bil polimer z vezanim bakrom smo v nadaljevanju uporabili pri Ullmannovi reakciji kot katalizator. Ullmannovo reakcijo smo izvedli med aromatskim halidom klorobenzenom ali jodobenzenom in benzilaminom. Produkt smo okarakterizirali z nuklearno magnetno resonanco (NMR).
Ključne besede: poliHIPE, 4-vinilpiridin, baker, Ullmannova reakcija, porozni polimer
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 54; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

3.
Odstranjevanje težkih kovin iz odpadne vode z uporabo glinenega adsorbenta
Blaž Vidovič, 2021, diplomsko delo

Opis: Planet Zemlja se v 20. in 21. stoletju spopada z najbolj onesnaženim obdobjem človeškega obstoja. Velik problem onesnaževanja med drugim predstavljajo tudi težke kovine, ki se v ionski obliki pojavljajo v pitni vodi. V diplomski nalogi smo kot cenovno dostopen adsorbent uporabili glino, ki se je do neke mere izkazala za potencialen adsorbent težkih kovin kot so baker, nikelj in krom. Glini smo najprej določili velikost delcev in zeta potencial. V modelnih raztopinah smo raziskovali adsorpcijo posamičnih kovinskih ionov in kovin v vzorcih odpadne vode. V modelnih raztopinah smo uporabljali sledeče koncentracije:  (Cu2+) =  (Ni2+ ) = 50 mg/l in  (Cr6+) = 20 mg/l. Masno koncentracijo kovinskih ionov v odpadni vodi smo določili s spektroskopsko tehniko, kjer smo uporabili kivetne teste. Pri vseh adsorpcijah smo uporabili 50 ml modelne raztopine oziroma vzorca odpadne vode. Preučevali smo, ali masa gline vpliva na adsorpcijo in če medsebojna interakcija kovinskih ionov vpliva na delež adsorbiranih ionov. Poskuse smo naredili na 0,5 g, 1 g, 5 g, 7 g in 10 g gline in preostalo vsebnost kovinskih ionov merili po 30, 60, 120, 180 in 1440 minutah. Meritve so pokazale, da je povprečna velikost delcev gline 1285 nm, povprečen zeta potencial pa znaša -22,2 mV. Ugotovili smo, da je adsorpcija kovinskih ionov največja, ko je masa adsorbenta 10 g, najnižja pa, ko je masa adsorbenta 0,5 g. Najboljše se je adsorbiral Cu2+, kjer je bila uspešnost odstranjenosti iona pri 10 g gline kar 99,4 %. Sledita mu Ni2+ z 58 % in Cr6+ z 45 % adsorpcijo. Pri medsebojnem vplivu ionov pa je adsorpcija vseh ionov bila nižja kot sicer. Cu2+ z 81,25 %, Ni2+ z 47 % in Cr6+ z 29,4 % adsorpcijo. Medsebojni vpliv posameznih ionov smo preverjali na 10 g gline. Izkazalo se je tudi, da ko smo večali maso adsorbenta, je kapaciteta adsorpcije padala. Tukaj smo prišli do spoznanja, da je razmerje med maso adsorbenta in maso adsorbata zelo pomembno, saj vpliva na Freundlich-ove in Langmuir-jeve parametre.
Ključne besede: adsorpcija, glina, baker, nikelj, krom, spektrofotometrija
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 44; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

4.
Funkcionalizacija volne s polietilen iminom za povečanje adsorpcije kovin
Viktorija Flucher, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo hoteli pridobiti učinkovit sorbent za odstranjevanje težkih kovinskih ionov kot sta Zn(II) in Cu(II) iz odpadne vode. Surovo volno smo fizikalno modificirali z nanosom 1 % (m/V) in 2 % (m/V) makromolekularne raztopine polietilenimina, predhodno smo surovo volno in odpadno volno očistili nečistoč z 0,001 M HCl. Spremembe volnenih vlaken po funkcionalizaciji smo preverjali s FT-IR spektri in XPS spektri. Za kvantitativno določitev prisotnih amino in karboksilnih skupin na vlaknih smo izvedli potenciometrično titracijo. Učinkovitost sorpcije kovinskih ionov smo analizirali z AAS metodo. Določili smo kinetiko sorpcije psevdo-prvega in psevdo-drugega reda ter izoterme sorpcijskega procesa po Langmuirjevem, Freundlichovem modelu in Redlich-Petersonovem modelu. Desorpcijo kovinskih ionov smo izvedli z 0,01 M EDTA. Preučili smo vpliv kontaktnega časa in koncentracije kovinskih ionov. Z modifikacijo volne z enojnim nanosom 1 % (m/V) polietileniminom smo dosegli najvišjo koncentracijo protoniranih amino skupin (308,87 mmol/kg), najmanj je imela surova volna z 29, 7 mmol/kg in odpadna volna 142,15 mmol/kg. Maksimalno učinkovitost sorpcije Zn(II) na surovi volni pri kontaktnem času 3 h, koncentraciji 6,25 mg/l smo dosegli 95,5 % učinkovitost sorpcije in učinkovitost nad 94 % smo dosegli pri sorpciji Cu(II) pri koncentracijah 12,5 mg/l in 6,25 mg/l, po 3 h. Pri odpadni volni smo maksimalno učinkovitost sorpcije 34,4 % Zn(II) dosegli po 24 h in pri sorpciji Cu(II) je učinkovitost znašala 60,4 % po 3 h pri 6,25 mg/l. Pri fizikalno modificirani volni z nanosom 1 % in 2 % (m/V) makromolekularne raztopine polietilenimina pri pH 6 pa nismo dosegli izboljšane učinkovitosti, kar je moč pripisati disociacijskemu stanju polietilenimina in/ali steričnim oviram razvejanih verig le-tega. Najvišje koeficiente prileganja smo določili pri psevdo-drugem redu reakcije in Redlich-Petersonovemu modelu za adsrorpcijo. Desorpcija Zn(II) na surovi volni in odpadni volni je bila uspešna, medtem ko desorpcija Cu(II) na vlaknih ni bila uspešna. Izkazalo se je, da surova volna in tekstilno obdelana, izkazujeta potencial za učinkovit in trajnostni sorbent za odstranitev kovin iz odpadnih voda.
Ključne besede: volna, cink, baker, polietilenimin, redukcija težkih kovin, odpadna tekstilna volna, atomska absorpcijska spektroskopija
Objavljeno: 04.01.2021; Ogledov: 202; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

5.
Testiranje biostimulatorja na podlagi alg, bakra in hitosana za zatiranje bolezni in škodljivcev jablan
Anja Preložnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V letu 2019 se je v sadovnjaku jablan sorte gala v Pivoli izvedel poljski poskus, v katerem se je testiral biostimulator. Sestavine biostimulatorja so bile alge iz družine Spirulina sp. ter tribazični bakrov sulfat in cinkov sulfat s protiglivičnim delovanjem. Pripravek je vseboval tudi kaolin in eterično olje žajblja. V poskusu je bilo pet obravnavanj. V prvem obravnavanju so se jablane škropile s polnim škropilnim programom brez biostimulatorja. V drugem obravnavanju se je polnemu škropilnemu programu dodal biostimulator. Pri tretjem obravnavanju se je škropilni program zmanjšal za polovico in dodal biostimulator. V četrtem obravnavanju se je uporabil samo biostimulator. Peto obravnavanje je bila kontrola brez fitofarmacevtskih sredstev in biostimulatorja. Ocene bolezni in napadenost škodljivcev so se opravljale trikrat v času nanosov in ocenjevale z EPPO metodo. Rezultati so bili statistično analizirani s Tukey HSD testom. Učinkovitost škropilnih programov smo računali po standardni Abbot formuli. Rezultati so pokazali, da je sama učinkovitost biostimulatorja na bolezni nizka, vendar se ob uporabi hkrati s FFS njihov učinek poveča. Biostimulator zaviralno deluje na jabolčnega zavijača (Cydia pomonella) in uši (Aphis pomi), vendar povzroča mrežavost plodov. Količina pridelka pri uporabi samega biostimulatorja ni bila manjša od ostalih obravnavanj. Glede kakovosti plodov je dodatek biostimulatorja vplival na povečanje mase jabolk 1. razreda, vendar je njegova uporaba ovirala obarvanje plodov.
Ključne besede: biostimulator, baker, jablana, zatiranje bolezni
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 267; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (7,76 MB)

6.
Prevajanje frazemov v književnosti na primeru romana Luč sredi morja avtorice M. L. Stedman
Nastja Veingerl, 2018, magistrsko delo

Opis: Frazemi so stalne besedne zveze, katerih pomena ne moremo razumeti dobesedno, saj je ta prenesen. Prevajanje frazemov velja za zahtevno in prevajalcu lahko povzroča več težav. Prva ovira se lahko pojavi že pri samem prepoznavanju frazemov, saj ti niso vedno očitni. Pri prevajanju lahko težave povzroča: pomanjkanje ustreznega frazema v ciljnem jeziku; frazemi, ki vsebujejo kulturnospecifične elemente; frazemi, ki vsebujejo besedne igre; oblikovna podobnost drugemu frazemu, ki pa ima drugačen pomen; ter družbene norme, ki določajo, v katerih primerih je sprejemljivo uporabljati frazeme. Prevajalec mora zato dobro poznati izhodiščno in ciljno kulturo, pri samem delu pa se lahko opira na strategije prevajanja frazemov. V magistrskem delu smo analizirali prevode frazemov v romanu The Light Between Oceans (2012) avtorice M. L. Stedman. Slovenski prevod z naslovom Luč sredi morja (2013) je delo prevajalke Suzane Pečnik. V teoretičnem delu smo predstavili književno prevajanje, razvoj frazeologije na Slovenskem, opredelili frazeologijo, razlike med slovensko in angleško frazeologijo, lastnosti frazemov in prevajanje frazemov. V empiričnem delu smo prevode analizirali na podlagi strategij prevajanja frazemov po Moni Baker, predstavljenih v njenem delu In Other Words: A Coursebook on Translation (2011). Namen naloge je bil ugotoviti, ali so frazemi bili ustrezno prevedeni, katere strategije so bile uporabljene in katera strategija je bila uporabljena najpogosteje.
Ključne besede: frazemi, prevajanje, prevajanje frazemov, prevajalske strategije, frazeologija, Mona Baker
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 432; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

7.
Sinteza in karakterizacija bakrovih koordinacijskih spojin z izbranimi tio-liganidi
Ana Rozman, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bila sinteza in karakterizacija novih koordinacijskih spojin z bakrom. Pri tem so bili kot reagenti uporabljeni bakrov(II) acetat monohidrat in različni tio-ligandi. Sinteze so bile izvedene z mešanjem pri sobni temperaturi, z mešanjem pod refluksom ali solvotermalno, pri povišani temperaturi in tlaku. Pri pripravi raztopin reagentov sta bili najpogosteje uporabljeni topili metanol in N,N-dimetilformamid (DMF). Izvedenih je bilo 36 sintez. Sintezne produkte smo karakterizirali z infrardečo spektroskopijo, rentgensko praškovno difrakcijo in rentgensko strukturno analizo na monokristalu. Uspelo nam je sintetizirati spojino 6-aminopiridin-3-karbonitril, s kemijsko formulo C6H5N3, katere struktura do sedaj še ni bila znana. Spojino smo sintetizirali pri dveh izvedenih sintezah, prvič solvotermalno, kjer je bil kot topilo uporabljen metanol in drugič z mešanjem pod refluksom, kjer sta bili kot topili uporabljeni metanol in DMF.
Ključne besede: koordinacijska spojina, baker, bakrov(II) acetat monohidrat, tio-ligandi, 6-aminopiridin-3-karbonitril, infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo (FTIR), rentgenska praškovna difrakcija (XRD), monokristalna analiza
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 681; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (4,34 MB)

8.
Optimizacija čiščenja realne industrijske odpadne vode
Primož Vouk, 2018, diplomsko delo

Opis: Vse ostrejši zakonodajni predpisi zahtevajo primerno in učinkovito predobdelavo in čiščenje industrijske odpadne vode. V ta namen je bila izvedena optimizacija čiščenja realne industrijske odpadne vode iz kovinsko predelovalne industrije tako, da je voda po postopku čiščenja primerna za ponovno uporabo v industrijskem procesu in ali vsaj za izpust v javno kanalizacijo. Cilj raziskave je bil iz industrijske odpadne vode odstraniti ione težkih kovin (aluminijeve-Al3+, bakrove-Cu2+ in železove Fe3+ ione). V raziskavi smo vzorcem industrijske odpadne vode analizirali fizikalno-kemijske parametre (temperaturo, pH vrednost, električno prevodnost, neraztopljene snovi, usedljive snovi, motnost, kemijsko potrebo po kisiku-KPK, biokemijsko potrebo po kisiku-BPK5 in koncentracijo Al3+, Cu2+ in Fe3+ ionov). Na vzorcih odpadne vode smo najprej preverili vpliv variiranja pH vrednosti, učinkovitost postopka nanofiltracije in flokulacije, ter na podlagi primerjave rezultatov pred in po čiščenju definirali optimalni postopek čiščenja. Eksperimenti so pokazali, da s postopkom nanofiltracije pri delovnem tlaku 10 bar, tangencialnem pretoku 1,6 L/min in izbrano NF2 membrano ter s predčiščenjem (7-12 µm filter) in variiranjem pH vrednosti s 5M HCl učinkovito odstranimo do 97% ionov Al3+, Cu2+ in Fe3+. Kot učinkovita metoda za čiščenje industrijske odpadne vode se je izkazala tudi flokulacija s flokulacijskim sredstvom CWL40 pri 160 obr/min in s 5 min končnim usedanjem. S postopkom flokulacije smo ione Al3+, Cu2+ in Fe3+ odstranil med 90-98%. Na podlagi rezultatov znižanja vrednosti fizikalno-kemijskih parametrov pod MDK za izpust v kanalizacijo, se je kot bolj zanesljiv proces čiščenja realne industrijske odpadne vode izkazal postopek nanofiltracije, s predčiščenjem in variiranjem pH vrednosti.
Ključne besede: industrijska odpadna voda, nanofiltracija, variiranje pH vrednosti, flokulacija, ioni težkih kovin, aluminij, baker, železo
Objavljeno: 13.09.2018; Ogledov: 1026; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

9.
Prevajalski izzivi pri podnaslavljanju na primeru franšize "Zgodbe iz Narnije": primerjalna analiza uradnih in neuradnih podnapisov
Severin Adelstein, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali uradne in neuradne podnapise k filmski franšizi »Zgodbe iz Narnije«, ki so v filmiski režiji izšle leta 2005, 2008 in 2010. Teoretski del zajema opis deskriptivnih strategiji prevajanja po Jean-Paulu Vinayju in Jean Darbelnetu, Moni Baker ter Newmarku in strategije prevajanja lastnih imen po Newmarku in Theu Hermansu ter vrste in načela podnaslavljanja. V teoretskem delu smo prav tako predstavili omejitve podnaslavljanja ter fenomen neuradnih oz. amaterskih podnapisov (fansubs) kot del družbenega diskurza. Empirični del magistrskega dela zajema primerjalno analizo med uradnimi in neuradnimi podnapisi s pomočjo komparativne metode. Izpostavili smo, kako so prevedena lastna imena in govorjeno besedilo v obeh različicah podnapisov ter kje so se izražala največja odstopanja predvsem z vidika pravopisa, slovnice in pomena.
Ključne besede: Zgodbe iz Narnije, strategije prevajanja, lastna imena, podnaslavljanje, neuradni podnapisi, Peter Newmark, Mona Baker, Vinay in Darbelnet.
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 639; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

10.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA KOORDINACIJSKIH SPOJIN PREHODNIH KOVIN (Co,Ni,Cu) Z MELAMINOM
Tina Rajh, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil sintetizirati koordinacijske spojine iz bakra, kobalta in niklja ter melamina, z uporabo različnih topil. V eksperimentalnem delu smo izvedli 15 sintez koordinacijskih spojin. Sintetizirali smo bakrove komplekse iz bakrovega(II) acetata in bakrovega klorida, nikljeve komplekse iz nikljevega(II) acetata in kobaltove komplekse iz kobaltovega(II) acetata z ligandom melaminom. Uporabljali smo različna topila in sicer: metanol, etanol, vodo in dimetilformamid. Sinteze smo izvajali pod refluksom 3 ure, eno smo izvajali z podaljšanim reakcijskim časom in sicer 6 ur. Na koncu smo nastale produkte še analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo in termogravimetrično analizo ter tako ugotavljali uspešnost izvedenih sintez. Iz rezultatov smo ugotovili, da s podaljšanim časom ne vplivamo na potek reakcij oziroma na sintezo. Prav tako smo ugotovili, da pri uporabi vode kot topila ne dobimo željenih rezultatov.
Ključne besede: koordinacijske spojine, baker, kobalt, nikelj, rentgenska praškovna difrakcija, termogravimetrična analiza
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 1298; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici