| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Znanja in stališča študentov zdravstvene nege in babištva glede (ne)plodnosti
Nuša Rogan, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Neplodnost prizadene oba spola. Dejavniki, ki nižajo možnosti zanositve so kajenje, alkohol, droge, kofein, starost, spolno prenosljive infekcije, telesna teža, prehrana, intenzivna telesna aktivnost in škodljivi dejavniki okolja. Namen magistrskega dela je preučiti znanje in stališča študentov prvih in tretjih letnikov zdravstvene nege in babištva do nekaterih dejavnikov okolja in življenjskega stila, ki lahko vplivajo na plodnost. Metode: Uporabljena je bila kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Izbrali smo namenski vzorec. Raziskovalni instrument je anketni vprašalnik, oblikovan s pomočjo aplikacije 1 KA za spletno anketiranje. Zanesljivosti instrumenta smo preverjali z metodo Content Validity Index. Anketiranje je potekalo preko spleta od 11. maja do 11. junija 2020. Narejena je bila osnovna deskriptivna statistika. Statistične razlike smo preverjali s Hi-kvadrat testom. Analiza podatkov je potekala s pomočjo programa IBM SPSS Statistics 25 in Microsoft Excel. Rezultati: V raziskavi so sodelovali 103 študenti, od tega 71 študentov zdravstvene nege in 32 študentov babištva. 85 % študentov pozna definicijo neplodnosti. 67 % študentov pozna možne dejavnike tveganja, ki vplivajo na plodnost. Večina študentov iz prvih letnikov (47,4 %) meni, da je starost tveganje za oba spola, medtem ko se s tem strinja le 24,6 % študentov tretjih letnikov. Največ informacij o plodnosti in dejavnikih tveganja so pridobili med študijskim izobraževanjem (47 %). Razprava in sklep: Izkazujejo solidno znanje o (ne)plodnosti. Kljub temu si 94 študentov želi več znanja. Študenti poznajo dejavnike tveganja za plodnost, kljub temu ne živijo zdravo. Ključno je izobraževanje o plodnosti s strani izkušenih zdravstvenih delavcev, kar bi koristilo posamezniku in širši družbi.
Ključne besede: neplodnost, dejavniki tveganja, študenti, zdravstvena nega, babištvo
Objavljeno: 02.02.2021; Ogledov: 176; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (789,55 KB)

2.
Mnenje slovenskih žensk o izvajanju preventivnih babiških pregledov v nosečnosti
Špela Accetto, 2020, magistrsko delo

Opis: Babica je usposobljena za spremljanje fiziološke nosečnosti in po zakonskih predpisih je pregled v 16., 32., 37., 38. in 39. tednu nosečnosti njena kompetenca. Kljub temu ženske v slovenskem zdravstvenem sistemu v večji meri preglede opravljajo pri izbranem ginekologu/porodničarju.V zaključnem delu smo želeli ugotoviti, koliko slovenske ženske poznajo babiške kompetence in kakšno je njihovo mnenje glede izvajanja preventivnih babiških pregledov v nosečnosti.
Ključne besede: babištvo, kompetence, preporodna oskrba, reproduktivno zdravje, promocija zdravja.
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 480; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

3.
Kakovost in spoštovanje v babiški skrbi za porodnico
Tadeja Čep, 2020, magistrsko delo

Opis: Izhodišča (namen): Magistrsko delo je usmerjeno v proučevanje pojavnosti nespoštljivega ravnanja pri skrbi za porodnico. Ocenili smo odstotek žensk v Sloveniji, ki so ob porodu doživele nespoštljivo ravnanje in opisali obliko nespoštljivega ravnanja ter podatke primerjali z rezultati obstoječih raziskav. Raziskovalna metodologija in metode: V teoretičnem delu je bil narejen pregled znanstvene literature na temo kakovosti in spoštovanja v obporodni oskrbi, v empiričnem delu je bila narejena opazovalna presečna raziskava. Uporabili smo metodo anketiranja. Za vrednotenje zastavljene hipoteze smo uporabili hi-kvadrat test. Za preverjanje hipoteze in ugotavljanje statistično pomembnih razlik smo uporabili p-vrednost (p<0,05). Podatke, zbrane z odprtim tipom vprašanja v anketnem vprašalniku, smo analizirali z metodo analize vsebine. Rezultati: Ovrgli smo zastavljeno hipotezo, da je bilo več kot 20 % porodnic v Sloveniji deležnih ene ali več oblik nespoštljivega ravnanja, le-teh je bilo 15,9 %, kar je primerljivo z raziskavami iz drugih držav. Kot glavne elemente kakovosti v babiški skrbi za porodnico smo prepoznali varnost, strokovnost in opolnomočenje. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da je večina porodnic v obporodni oskrbi doživela spoštljivo obravnavo. Babice in medicinske sestre so zdravstveni strokovnjaki, ki so v stalnem stiku s porodnico, zato so v idealnem položaju, da interese porodnice zagovarjajo in podpirajo ter so prva obrambna linija proti nespoštljivi in nekakovostni obravnavi.
Ključne besede: porod, neprimerna oskrba, babištvo, spoštljiva skrb za matere, porodniško nasilje, zloraba
Objavljeno: 03.03.2020; Ogledov: 444; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (987,09 KB)

4.
ŠEST PODROČIJ V PORODNI SOBI ZA BOLJŠO PORODNO PRAKSO
Nastja Pavel, 2016, magistrsko delo

Opis: Ženska se mora zavedati prednosti babiške oskrbe v primerjavi z zdravniško, ko govorimo o zdravi nosečnici in normalnem poteku nosečnosti ter poroda. Ker v Sloveniji še vedno velja zdravniško voden model oskrbe za zdrave in patološke nosečnosti, je babicam ob vstopu ženske v porodno sobo težje vzpostaviti zaupljiv odnos. Pri delu nas vodijo nizi smernic in protokolov, ki morajo ustrezati času in kraju dogajanja in ki jih po potrebi opustimo oz. prenovimo. Komunikacija igra izredno pomembno vlogo v procesu rojevanja. Prvi stik je ključen za vzpostavitev zaupanja in sodelovanja med babico in porodnico. Zaradi trenutne ureditve zdravstvenega sistema v Sloveniji je babici onemogočeno, da žensko in njene želje spozna pred porodom. Zaradi tega mora ob prvem stiku pridobiti čim več informacij, da se lahko bolj približa porodnim željam in porodnico ustrezno zaščiti med procesom rojevanja. Pomembna je tudi prenatalna priprava. Med porodom bi morale imeti ženske z nizkim tveganjem prosto izbiro o prehranjevanju in pitju, zato ni upravičeno, da jim zdravstveni delavci to omejujemo. Po porodu je potrebno gledati tudi na udobje otroka, zato omogočimo prvo/posvečeno uro in stik koža na kožo med novorojencem in mamo. S tem pripomoremo k procesu navezovanja, stabiliziranju in prilagoditvi novorojenca na zunajmaternično okolje ter izboljšamo osnove za uspešno vzpostavitev dojenja. Nepotrebne intervencije preložimo za vsaj eno uro, intervencije, kot so nameščanje identifikacijskih zapestnic, prekinitev popkovnice, rojstvo placente, oskrba porodne poti, kontrola krvavitev, pa lahko izvedemo tudi, ko je otrok na maminih prsih. S prekinitvijo popkovnice počakajmo vsaj 90 sekund, verniksa novorojencu v porodni sobi ne odstranjujemo, s prvim umivanjem pa počakajmo 24 ur. Izpostavljena področja so pomembni dejavniki za porodno izkušnjo tudi pri patoloških nosečnostih in medicinsko vodenih porodih. Prepoznati moramo, kdaj fiziološko preide v patološko, ob tem strokovno odreagirati in se zavedati, da je lahko tudi medicinsko dokončanje poroda lepa in dobra porodna izkušnja, če smo profesionalni, multidisciplinarno delujemo in imamo ustrezen odnos do porodnice.
Ključne besede: babištvo, porodni položaji, prehranjevanje in pitje med porodom, preklemanje popkovnice, prva ura po porodu
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1293; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

5.
MEDIKALIZACIJA NOSEČNOSTI IN PORODA KOT DRUŽBENA KONSTRUKCIJA
Mirko Prosen, 2016, doktorska disertacija

Opis: Medikalizacija je sociokulturni proces, skozi katerega nemedicinski problemi postanejo opredeljeni in zdravljeni kot medicinski. To je oblika normativnega družbenega procesa, kateremu je podvrženo vse več fizioloških pojavov, med njimi tudi nosečnost in porod, ki nista le biološki, temveč tudi kulturni in družbeni dogodek. Doktorska disertacija obravnava medikalizacijo nosečnosti in poroda v širšem družbenem kontekstu oblikovanja porodnih praks. V teoretičnem delu je pojasnjen proces medikalizacije na primeru nosečnosti in poroda, ki se konča z identifikacijo indikatorjev medikalizacije poroda. Namen, v empiričnem delu zasnovane raziskave, je bil z združevanjem kvalitativnih in kvantitativnih metod, celovito proučiti fenomen medikalizacije nosečnosti in poroda. V ta namen so bila oblikovana naslednja raziskovalna vprašanja: kako doživljajo in sprejemajo medikalizacijo nosečnosti in poroda ženske po lastni izkušnji in kakšen je njihov odnos do naravnega poroda; kako zaznavajo in doživljajo medikalizacijo nosečnosti in poroda ter naravni porod zdravstveni delavci, ki sodelujejo pri zagotavljanju zdravstvenega varstva žensk; kakšna je razlika v stopnji medikalizacije poroda med Slovenijo in drugimi izbranimi državami. V sklopu kvalitativne metodologije sta bili uporabljeni narativna metoda in fenomenološka študija, medtem ko je bila v sklopu kvantitativne metodologije uporabljena metoda sekundarne analize podatkov. V stratificiran namenski vzorec narativne metode je bilo vključenih 19 porodnic in v namenski vzorec fenomenološke študije 16 babic in 4 porodničarji. Priročni vzorec držav v sklopu sekundarne analize podatkov, je poleg Slovenije vključeval tudi Norveško in Finsko. Podatki narativne metode, analizirani s pomočjo metode analize vsebine, skozi štiri osrednje teme izpostavljajo porodne prakse, prepričanja in tradicije, vpete v institucionalno rojevanje; odzive nosečnic na spremljanje in odkrivanje deviantnosti v nosečnosti; reprezentacije materinstva in avtonomijo odločanja. Iz porodnih zgodb je razvidno, da je prva porodna izkušnja za porodnice najbolj določujoča in obenem tudi najbolj učeča izkušnja. Ravnanja porodnic usmerjajo spoznana tveganja, povezana s porodom, ki jih v očeh porodnic oblikujejo zdravstveni delavci, ožja družina, socialne mreže in mediji. Izsledke fenomenološke analize po Colaizzi, ki je bila narejena posebej za babice in porodničarje, pri babicah opredeljuje 12 tematskih skupin in porodničarjih 11. Oboji se zavedajo, da je porod naravni dogodek in medikalizacija ni vedno potrebna, a je pogosto rezultat zahtev porodnic in vpliva farmacevtske industrije. Kompozitni indeks medikalizacije poroda, sestavljen iz devetih indikatorjev med letoma 2000 in 2012 kaže, da se je stopnja medikalizacije poroda v Sloveniji glede na leto 2000 do leta 2012 povečala za 80,3 %, na Finskem za 30 % in Norveškem za 18,3 %. V primerjavi z obema državama je v Sloveniji od leta 2000 najbolj porasla aplikacija antibiotikov ob porodu, število epiduralnih analgezij in carskih rezov. Trend rasti carskih rezov pri prvo in drugorodnicah nakazuje, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. Medikalizacija sama po sebi ni ne dobra ne slaba. V 21. stoletju bi bilo nepredstavljivo, da bi nekatere bolezni ali stanja povsem demedikalizirali in jih s tem vrnili v čas naravne danosti, visoke umrljivosti ali družbene stigmatizacije. Ugotovitve teoretičnega in empiričnega dela osvetljujejo medikalizacijo nosečnosti in poroda z različnih perspektiv.
Ključne besede: medicina, porodništvo, babištvo, zdravje žensk, nosečnost, porod, medikalizacija, indeks medikalizacije poroda, družbene dimenzije
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 2200; Prenosov: 538
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici