| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 94
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
71.
Barve in funkcionalne lastnosti materialov
Mateja Blagovič, 2013, magistrsko delo

Opis: Cilj naloge je bil razvoj primernega postopka aplikacije TiO2 delcev na surovem in obarvanem PES materialu, za doseganje dobre UV zaščite in samočistilnega učinka. Za modifikacijo vlaken smo uporabili dve obliki TiO2 nano delcev – rutilno in anatazno, ki so bili različno površinsko modificirani in smo jih na vlakna nanašali z uporabo različnih postopkov. Raziskava je zajemala dva sklopa. V prvem smo raziskovali primernost postopka nanosa sedmih različno površinsko modificiranih TiO2 past – rutilno in anatazno v obliki suspenzij. Za nanos smo uporabili postopek izčrpavanja in postopek impregnacije. Pri postopku izčrpavanja smo želeli ugotoviti tudi kompatibilnost postopka barvanja in istočasnega nanosa past. Za ugotavljanje učinkovitosti postopkov smo primerjali UPF vrednosti surovih, obarvanih in s pastami obdelanih vzorcev in ugotavljali spremembe barve kot posledica uporabe različnih postopkov. Pri postopku impregnacije smo za paste z rutilno obliko TiO2 PES vzorcev impregnirali v koncentracijah 1 g/L, 3 g/L in 5 g/L, drugi del PES vzorcev pa smo impregnirali s pastami, ki vsebujejo anatazno obliko TiO2, in sicer v koncentracijah 5 g/L, 10 g/L in 30 g/L. Fiksiranje je potekalo pri temperaturi 180 °C. Na podlagi analiz tako obdelanih vzorcev, smo ugotavljali učinkovitost nanosa in določili optimalno koncentracijo, ki je glede na dosežene rezultate pri postopku impregnacije 10 g/L, pri postopku izčrpavanja pa 9 %. Pri analizi funkcionalnih lastnosti smo tako impregnirane vzorce umazali s sokom rdeče pese in z rdečim vinom. Vzorce smo v različnih časovnih intervalih osvetljevali z dnevno svetlobo in v komori z UV svetlobo. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko uporabimo tako izčrpalni kot impregnacijski način nanosa različnih past, da sta postopek barvanja in nanosa kompatibilna, da nam tovrstni nanosi dajejo dobro zaščito pred UV žarki, da pa je njihova samočistilnost omejena le na določene madeže.
Ključne besede: UV zaščita, poliester, disperzna barvila, TiO2 nanodelci, samočistilnost
Objavljeno: 05.02.2013; Ogledov: 1427; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

72.
RAZBARVANJE TEKSTILNIH ODPADNIH VOD Z NAPREDNIMI OKSIDACIJSKIMI POSTOPKI Z NAMENOM PONOVNE UPORABE VODE V PROCESIH TEKSTILNEGA PLEMENITENJA
Tamara Anželak, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bilo raziskati vpliv razbarvanja tekstilnih odpadnih voda z naprednim oksidacijskim postopkom z namenom ponovne uporabe vode v procesih tekstilnega plemenitenja. Razbarvanje tekstilne odpadne vode sem izvedla po oksidacijski metodi H2O2/UV. Očiščenim vodam sem izmerila pH vrednost, prevodnost, absorbanco, TOC, KPK in motnost, izračunala pa sem tudi odstotek razbarvanja. Nato sem te očiščene vode uporabila za barvanje celulozne-bombažne tkanine. Barvanje sem izvedla po postopku izčrpavanja z reaktivnim barvilom. Po barvanju sem vodam ponovno izmerila KPK, obarvanim vzorcem pa sem s spektrofotometrom izmerila barvne vrednosti in izračunala barvne razlike glede na vzorec, obarvan po isti recepturi in postopku v destilirani vodi.
Ključne besede: odpadne vode, razbarvanje, oksidacijski postopki čiščenja, barvanje, reaktivna barvila
Objavljeno: 13.05.2013; Ogledov: 1053; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

73.
PRIMERJAVA USPEŠNOSTI RAZBARVANJA ODPADNE VODE Z OKSIDACIJSKIM IN REDUKCIJSKIM POSTOPKOM
Valentina Jelen, 2013, magistrsko delo

Opis: Eksperimentalno delo je razdeljeno na tri večja poglavja, in sicer na razbarvanje odpadne vode po laboratorijskem barvanju, razbarvanje odpadne vode po industrijskem barvanju in ugotavljanje uspešnosti barvanja z očiščeno odpadno vodo. Zbrano vodo po barvanju smo obdelali po dveh postopkih, in sicer z naprednim oksidacijskim postopkom in z redukcijskim sredstvom Lorinol ter primerjali rezultate. Nato smo z očiščeno odpadno vodo po naprednem oksidacijskem postopku barvali bombažno tkanino z istimi barvili.
Ključne besede: tekstilne odpadne vode, reaktivna barvila, absorbanca, razbarvanje odpadne vode, napredni oksidacijski H2O2/UV postopek (AOP), redukcijsko sredstvo, ekološki parametri, barvna metrika
Objavljeno: 05.09.2013; Ogledov: 1041; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

74.
Barvanje z naravnimi barvili in protimikrobne lastnosti volnenih materialov
Tamara Cepec, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je proučeno, kakšne možnosti so nam dane pri uporabi naravnih rastlinskih barvil za barvanje volne, ter kateri naravni materiali nam omogočajo tudi doseganje protimikrobnih lastnosti. Izbrane so bile surovine, za katere smo predvidevali dobre barvalne sposobnosti. V našem primeru je to avokadovec, malinjak, navadni oreh, pravi žafran, rdeča paprika in rdeče zelje. Pri procesu barvanja smo ločeno dodajali dve kovinski soli (aluminijev sulfat v kombinaciji s kalijevim hydrogen tartratom in železov sulfat), in sicer za doseganje pestrejših barvnih učinkov ter boljše obstojnosti. Po postopku barvanja so bili vzorci oprani, posušeni in razvlaknjeni. Sledil je preizkus barvnih obstojnosti na pranje ter test protimikrobnih lastnosti. Barvano volno smo tudi barvnometrično ovrednotili po CIELAB sistemu.
Ključne besede: volna, naravna barvila, ekstrakcija barvil, barvanje volne, kovinske soli, barvne obstojnosti, protimikrobne lastnosti
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 1235; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

75.
Priprava reaktivnih barvnih gošč za vzorčenje tekstilij
Nina Reiter, 2013, diplomsko delo

Opis: Vse pogosteje se pojavljajo zahteva po barvnih goščah in raztopinah, ki bi jih bilo mogoče nanašati na tekstilne površine z različnimi slikarskimi tehnikami. Ker velikokrat takšnih gošč ni na razpolago v maloprodaji, sem v diplomski nalogi pripravila in raziskala barvne raztopine, primerne za nanašanje s čopičem ali brizganjem. Raziskala sem tudi, kateri način utrjevanja je najprimernejši za tako nanesene reaktivne barvne gošče ali raztopine. Pri vrednotenju parametrov kakovosti odtisov in barvnih raztopin, sem uporabila metode barvne metrike in barvnih obstojnosti. Izkazalo se je, da imajo odtisi reaktivnih barvnih gošč in raztopin primerljive lastnosti z lastnostmi filmsko tiskanih reaktivnih barvil.
Ključne besede: reaktivna barvila, barvne gošče, vzorčenje tekstilij, tiskanje tekstilij, slikarske tehnike
Objavljeno: 25.10.2013; Ogledov: 799; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (7,88 MB)

76.
Karakterizacija mikrobne združbe iz šaržnega biološkega reaktorja za odstranjevanje azo barvil in primerjava učinkovitosti mikrobnega sistema s kombiniranim mikrobno-fizikalnim sistemom
Jana Ploder, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil, izolirati, opisati in identificirati mikroorganizme iz aktivnega blata za razgradnjo azo barvil v šaržnem bioreaktorju SBR ter ovrednotiti učinkovitost delovanja biosistema in biosistema v kombinaciji z ultrafiltracijo. V ta namen smo vzpostavili bioproces v bioreaktorju SBR, katerega delovanje je sestavljala reakcijska faza brez dovajanja kisika in faza z vnosom kisika. V bioreaktor smo na začetku inokulirali aktivno blato iz aeriranega bazena centralne čistilne naprave, nadalje pa smo ga dnevno dohranjevali s sveže pripravljeno modelno vodo z barvilom, poimenovanim kislo-rumeno-256 (ang.: acid yellow 256) in hranili za mikroorganizme. Med obratovanjem smo spremljali naslednje parametre: kemijsko potrebo po kisiku (KPK), absorbanco, koncentracijo blata in vrednost pH. Biološko očiščen iztok smo dodatno prečistili z ultrafiltracijo. Ko je biološki sistem deloval optimalno, se je vrednost KPK znižala za 91,09 %, odstranjenih pa je bilo 84,79 % barvil, v povprečju pa je sistem znižal KPK za 73,57 % in odstranil 71,80 % barvil. Po ultrafiltraciji sta se učinkovitost odstranjevanja KPK in razbarvanja zvišali v povprečju za 32,01 % in 61,80 %. Po vzpostavitvi ustreznih pogojev za odstranjevanje barvil in KPK, in prilagoditvi mikroorganizmov, smo iz reaktorja vzeli vzorec aktivnega blata, iz njega izolirali mikroorganizme v aerobnih razmerah gojenja na kompleksnem hranilnem trdnem gojišču z dodatkom azo barvil, ter izolatom preiskali nukleotidna zaporedja odsekov genov za 16S rRNA. Primerjava nukleotidnih sekvenc s sekvencami homolognih genov dostopnih v bazi EMBL/GenBank/DDBJ, je izolate identificirala kot naslednje bakterije: Serratia marcescens, Klebsiella oxytoca, Morganella sp., Elizabethkingia sp., Comamonas testosteroni in Serratia sp.
Ključne besede: Azo barvila, kislo-rumeno-256, aktivno blato, čiščenje tekstilne odpadne vode, mikroorganizmi v aktivnem blatu, šaržni bioreaktor (SBR), ultrafiltracija.
Objavljeno: 21.05.2014; Ogledov: 1040; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (5,20 MB)

77.
Aktivacija tekstilnih površin z uporabo plazma tehnologije za doseganje funkcionalnih lastnosti materialov
Liljana Luketič, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela z naslovom »Aktivacija tekstilnih površin z uporabo plazma tehnologije za doseganje funkcionalnih lastnosti materialov« je bil ugotoviti ali ima obdelava tekstilnih materialov s plazmo vpliv na sposobnost vezave posameznih barvil in ostalih sredstev in s tem dosegati želene funkcionalne značilnosti. V raziskavi sem uporabila naravni material bombaž in sintetična materiala poliester ter poliamid. Za aktiviranje površine bombažnih, PES in PA tkanin smo uporabili kisikovo (O2) in CF4 plazmo. Pred-obdelane tkanine sem pobarvala z ustreznimi barvili, ali s postopkom impregnacije apretirala z anatazno in rutilno obliko TiO2 nano pastami in preverila tudi kompatibilnost istočasne obdelave in barvanja. Obdelanim vzorcem sem pred in po različnih obdelavah izmerila UV zaščitni faktor, barvne vrednosti (L*, a*, b*, C* in h) in hitrost navzemanja vode na tenziometru ter posnela IR spektre posameznim obdelanih materialom. Na podlagi celotne raziskave sem ugotovila, da obdelava s kisikovo plazmo poveča sposobnost/hitrost navzemanja vode za bombaž in poliester, nasprotno od pričakovanega pa se zgodi pri PA tkanini, kar je verjetno posledica predhodnega optičnega beljenja le-tega. Obdelava PA pletenine pa je pokazala povečanje sposobnosti navzemanja vode, ne pa tudi hitrosti navzemanja, kot pri bombažu in PES. Povečan hidrofilen značaj tako bombažnih, še posebej pa PES vlaken, ima prednost pri postopkih mokrih obdelav, kot sta barvanje in apretiranje. Tako lahko izboljšamo sorpcijo za barvila in ostala sredstva, kot je npr. TiO2 pasta, skrajšamo čas ter znižamo temperaturo obdelave. Na vezavo različnih TiO2 past, tako rutilne kot anatazne, pa sama obdelava s plazmo ni pokazala pomembnega vpliva.
Ključne besede: Plazma, bombaž, poliester, poliamid, titanov dioksid, UZF, barvila, hidrofilnost
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 1023; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

78.
Non-farm income from non-wood forest products
Elaine Marshall, Cherukat Chandrasekharan, 2009

Opis: Non-wood forest products comprise a wide range of forest goods, providing traditional sources of food, fodder, fertilizer, fiber, medicine, organic construction materials and cultural products, as well as raw industrial materials, making valuable socio-economic, cultural and ecological contributions. This booklet describes how such products are used to meet basic subsistence needs, and the role they can play in income generation through local, regional and international trade. It also identifies additional sources of information, technical support and websites.--Publisher's description
Ključne besede: nelesni proizvodi, stranski proizvodi lesa, naravna barvila, olja, tanin, dodatna dejavnost kmetijstva, ekonomika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 727; Prenosov: 26
URL Povezava na celotno besedilo

79.
ČIŠČENJE ODPADNIH TEKSTILNIH VOD Z UV/H 2 O 2 POSTOPKOM
Lidija Škodič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje študijo razbarvanja vodnih raztopin dveh reaktivnih barvil C.I. Reactive Blue 268 (RB268) in C.I. Reactive Blue 4 (RB4) ter nekaterih realnih tekstilnih odpadnih vod z naprednimi oksidacijskimi postopki (AOP) kot so H2O2/UV, Foto-fenton (H2O2/UV/Fe2+), napredni Foto-fenton postopek (H2O2/UV/Fe0). Razbarvanja s H2O2/UV postopki smo uspeli še izboljšati z dodatkom raztopine MnTACN, ki se je do sedaj uporabljala kot katalizator za beljenje bombaža. Rezultati študije kažejo, da že dodatki relativno nizkih koncentracij H2O2, Fe2+ ionov ali železa v prahu ter raztopine MnTACN med AOP postopki, zvišajo razbarvanja nad 90% v zelo kratkem času izvajanja postopka (5-10 min) za raztopine obeh izbranih barvila, kar je pomebno tako iz ekonomskega kot ekološkega vidika. Ugotovili smo, da so izbrani AOP postopki zelo uspešni za razbarvanje raztopin barvila RB268 in barvilo RB4, čeprav ima barvilo RB268 zelo kompleksno strukturo in večjo molekulsko maso v primerjavi z barvilom RB4. Zaradi uporabe raztopine MnTACN pri AOP postopkih so nas zanimali tudi razgradni produkti, ki pri tem nastanejo. Za določitev razgradnih produktov smo uporabili H2O2/UV postopek ter vodno raztopino barvila RB4, ki je pogosteje uporabljeno. Izbrani AOP postopki (H2O2/UV/MnTACN) pa niso bili tako zelo učinkoviti pri razbarvanju realnih tekstilnih odpadnih vod. Relativno dobro razbarvanje smo dosegli v primeru realne tekstilne odpadne vode, ki je bila modro obarvana. Za rdeče ter rumenozeleno obarvano realno odpadno vodo pa H2O2/UV/MnTACN postopki niso bili uspešni
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, reaktivna barvila, napredni oksidacijski postopki (AOP), H2O2/UV postopek, foto-fenton, napredni foto-fenton, MnTACN
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 705; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

80.
Problematika odpadnih vod v proizvodnji sukancev in trakov
Petra Furman, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali odpadne vode iz tekstilne industrije določenega podjetja. Na osnovi 10-letnega izvajanja obratovalnega monitoringa odpadnih voda smo želeli ugotoviti, kateri ekološki parametri nihajo in ne ustrezajo zakonskim zahtevam za izpust v kanalizacijo. Osredotočili smo se na področje odpadnih voda po barvanju aramidnih vlaken, saj so ta v današnjem času postala zelo zanimiva na različnih področjih. Spekter uporabe aramidnih vlaken je zelo širok, raziskave kažejo na visoko rast uporabe in izdelavo aramidov v prihodnosti. Odpadnim vodam po barvanju aramidnih prej smo določili ekološke parametre (KPK, BPK5, TOC …) in raziskali postopek čiščenja odpadnih voda, s katerim delno ali v celoti odstranimo tekstilno pomožno sredstvo (benzil alkohol, carrier). Tekstilno pomožno sredstvo (benzil alkohol, carrier), ki se uporablja pri barvanju aramidnih prej, povzroča visoke vrednosti KPK, BPK5, TOC in druge ekološke parametre. Ekološki parametri, predvsem vrednost KPK in TOC, so tudi merilo za določitev ekološke takse. Čim višja je vrednost, tem večje je plačilo ekološke takse in predstavlja velik finančni strošek za podjetje. Eksperimentalni del naloge smo razdelili na dva sklopa. V prvem smo določili ekološke parametre odpadnih voda po barvanju aramidnih prej v proizvodnji in laboratoriju. Pri laboratorijskem barvanju smo uporabili dve različni pomožni tekstilni sredstvi, benzil alkohol in carrier, kot možno zamenjavo, ter dve različni barvili. V drugem sklopu naloge smo čistili te odpadne vode z membransko filtracijo. Uporabili smo dve različni membrani in vode filtrirali pri enakem tlaku – 2 bara. Naredili smo ponovne meritve ekoloških parametrov in pobarvanim aramidnim prejam določili obstojnosti pri drgnjenju, pranju in na svetlobi ter izmerili barvne razlike, ki imajo pomemben vpliv pri sukancih za določenega kupca. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko odpadne vode po barvanju aramidnih prej čistimo z membransko filtracijo – ultrafiltracijo. Pri laboratorijskem in proizvodnem barvanju smo uspeli s ultrafiltracijo znižati ekološke parametre odpadnih voda za 30 %.
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, aramidna vlakna, kationska barvila, barvna metrika, ekološki parametri, barvne obstojnosti, ultrafiltracija
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 400; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici