| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 94
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
61.
Izbor naravnih materialov v sistemih s pritrjeno biomaso za čiščenje odpadnih vod
Barbara Jeznik, 2009, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga temelji na raziskavi problematike tekstilnih odpadnih vod iz barvarn. Raziskovalno delo je potekalo na treh laboratorijsko pripravljenih odpadnih kopeli, ki so poleg barvil (ena je vsebovala 1:2 kovinsko kompleksno barvilo, dve pa reaktivno barvilo) vsebovale še tekstilna pomožna sredstva in kemikalije. Odpadne kopeli predstavljajo realne kopeli iz barvarn, za katere se je v raziskovalnem delu uporabil postopek biološkega čiščenja s pritrjeno biomaso. Kot nosilci biomase, ki so pri čiščenju tudi aktivno sodelovali, so bili uporabljeni: lesne gobe, apnenec, zeolit in šotni granulat. V nalogi so opisane metode dela, ki so bile uporabljene z namenom, da se razišče vpliv različnih sestav odpadnih kopeli in različnih nosilcev na učinek čiščenja tekstilnih odpadnih kopeli iz barvarn. S spektroskopsko analizo se je na osnovi izmerjenih absorbanc določila stopnja razbarvanja barvila in spektralni absorpcijski koeficienti za odpadne vode pred in po čiščenju. Z merjenjem parametrov onesnaženosti se je ugotavljala učinkovitost različnih nosilcev biomase. Z določanjem pH, oksidacijsko redukcijskega potenciala in električne prevodnosti so se ugotavljale spremembe v odpadni kopeli po čiščenju. Določili so se tudi osnovni parametri sistema, kot so poroznost nosilca in zadrževalni časi v sistemu. Določile so se lastnosti in vpliv vseh barvil, kemikalij in tekstilno pomožnih sredstev v odpadnih kopelih ter lastnosti izlužkov nosilcev biomase in njihov vpliv na učinek čiščenja. Zaključki na osnovi rezultatov so pokazali, da so določeni nosilci biomase bolj primerni za čiščenje določenih odpadnih kopeli. Lesne gobe in šotni granulat sta primerna za čiščenje močno alkalnih odpadnih kopeli. Apnenec je lahko primeren za čiščenje odpadne kopeli, ki vsebuje barvilo C.I. Acid Blue 158, medtem ko je zeolit primeren za čiščenje odpadne kopeli, ki vsebuje barvilo C.I. Reactive Yellow 15.
Ključne besede: biološko čiščenje, ekologija, nosilci biomase, kovinsko kompleksna barvila, reaktivna barvila, tekstilne odpadne vode
Objavljeno: 12.03.2010; Ogledov: 2549; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (12,62 MB)

62.
OBDELAVA BARVALNIH ODPADNIH VOD Z MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEM
Sabina Šmon, 2010, diplomsko delo

Opis: Za razbarvanje tekstilnih odpadnih vod je bilo razvitih veliko uporabnih metod, vendar zaradi zapletene sestave tekstilne odpadne vode, še vedno ni primernega univerzalnega postopka čiščenja. Uporaba membranskega bioreaktorja (MBR), ki temelji na osnovi biološke razgradnje tekstilnih odpadnih vod z aktivnim blatom v kombinaciji s fizikalnim procesom membranske filtracije, je postala zanimiva predvsem zaradi številnih prednosti pri čiščenju tekstilnih odpadnih vod ter dosegla hiter razvoj v zadnjem desetletju. Za biološko razgradnjo barvil je najprimernejši membranski bioreaktor s potopljenim membranskim modulom. Namen dela je bil očistiti laboratorijsko pripravljeno modelno odpadno z uporabo membranskega bioreaktorja ter določiti njegovo učinkovitost čiščenja modelne odpadne vode in odstranjevanja barvila. Z merjenjem posameznih parametrov in izvajanjem kemijskih analiz smo dokazali dobro delovanje MBR saj so se vrednosti KPK in vsebnosti barvila, izražene kot spektralni absorpcijski koeficient (SAK), znižale med 70 in 90 %. Primerjava učinkovitosti delovanja ultrafiltracijske membrane in biološkega čiščenja je pokazala, da z ultrafiltracijskim modulom dodatno izboljšamo kakovost izhodne odpadne vode do 15 % glede na vrednosti KPK in do 10 % glede na SAK. Vrednosti merjenih parametrov so ustrezale uredbi za izpust vod v kanalizacijo ali vodne vire. S tem smo potrdili dobro delovanje pilotnega MBR pri čiščenju tekstilnih odpadnih voda.
Ključne besede: čiščenje tekstilne odpadne vode, reaktivna azo barvila, membranski bioreaktor, biološko čiščenje, aktivno blato
Objavljeno: 19.02.2010; Ogledov: 2436; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

63.
OKSIDOREDUKTAZNI ENCIMI KOT ALTERNATIVA KLASIČNI REDUKCIJI V PROCESIH BARVANJA Z INDIGOIDNIMI BARVILI
Mojca Božič, 2010, doktorska disertacija

Opis: Konvencionalni postopek barvanja z indigoidnimi redukcijskimi barvili vključuje kemično redukcijo barvil v leuko vodotopno obliko, ki poteka v visoko alkalnem mediju (pH 11-14) ob prisotnosti močnih reducentov (večinoma natrijev ditionit, Na2S2O4). Pri tem se tvorijo velike količine toksičnih kemikalij v odpadnih barvalnih kopelih. Zamenjava kemične redukcije z encimsko bi bila z ekološkega in ekonomskega vidika zelo atraktivna zaradi nižjih uporabljenih temperatur med procesom, odsotnosti dodatnih kemikalij in možnosti znižanja stroškov naknadnih obdelav kopeli. Bacillus subtilis je bil izbran za pridobivanje encimov (NADH reduktaz), sposobnih redukcije indigoidnih barvil, s postopki čiščenja kot so percipitacija proteinov, ultrafiltracija/centrifugacija in kromatografija. NADH reduktaze so bile zmožne reducirati Acid Blue 74 in Natural Orange 6 v prisotnosti stehiometrično porabljenega kofaktorja NADH, medtem ko je pri Vat Blue 1 bila potrebna še prisotnost mediatorja 1,8-dihidroksiantrakinona. Vpliv mediatorja na encimsko redukcijo indiga in prisotnost različnih tekstilnih materialov je bil določen z ciklično voltametrijo. Leuko indigo anodični vrh je padal z nižanjem pH in v naslednjem redu uporabljenih materialov: bombaž, poliamid 6 in poliamid 6,6. Določene so bile barvne vrednosti, obstojnosti (na pranje, svetlobo in znoj) in mehanske obstojnosti (natezna trdnost in raztezek); in primerjane s kemično barvanimi materiali. Barvne vrednosti so bile odvisne od pH, časa, temperature barvanja in tipa tekstilnega materiala. Poliamida sta v primerjavi z bombažem dosegla boljše obarvanje. Barvne obstojnosti encimsko barvanih vzorcev so bile primerljive oziroma boljše kot kemično barvani vzorci. Modifikacijo, povzročeno z encimskim barvanjem, smo zasledovali s FTIR-ATR in refleksijsko spektroskopijo. Iz rezultatov je bilo razvidno, da je bil mediator popolnoma odstranjen iz vlaken po pranju in da ni prišlo do poškodb vlaken med encimsko obdelavo. Uspešna je bila ponovna uporaba encimske redukcijske kopeli pri pH 9 in pH 11, kjer so bila dobljena dobra oziroma odlična obarvanja tekstilnih vzorcev. Nazadnje je bila uspešno izvedena še encimska (NADH reduktaze) redukcija Acid Blue 74 v leuko obliko z uporabo regeneriranega NADH, pridobljenega z reakcijo dehidrogenaze iz Candida boidinii v isti kopeli.
Ključne besede: tekstilna vlakna, barvanje, redukcijska barvila, indigo, redukcija, oksidoreduktaze, biotehnologija
Objavljeno: 06.05.2010; Ogledov: 2768; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

64.
UPORABA SPEKTROFOTOMETRA SPECTROVIS PRI VAJAH Z RASTLINSKIMI BARVILI
Jasmina Šimek, 2010, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu smo uvedli novo računalniško podprto laboratorijsko metodo dela, primerno za šolsko delo, in sicer Vernier spektrofotometer SpectorVis. Za to opremo smo pripravili devet vaj, v katerih smo se osredotočili na kvalitativno in kvantitativno določanje fotosintetsko aktivnih rastlinskih barvil: • Fotosintetsko aktivna asimilacijska barvila, • Sončni in senčni listi rastline, • Barvila v oljčnih oljih, • Barvila v različno starih iglicah smreke (Picea abies), • Vsebnost barvil v kalčkih lucerne (Medicago sativa), • Kaj se skriva v eko korenju, • Odziv fotosintetskih barvil na stres — paradižnik (Lycopersicon esculentum), • Odziv fotosintetskih barvil na stres — pelargonija (Pelargonium), • Odziv fotosintetskih barvil na stres — tradeskancija (Tradescantia viridis). Spektrofotometer SpectroVis bo mogoče uporabiti za šolsko laboratorijsko eksperimentalno delo in bo osnova za šolske raziskovalne naloge.
Ključne besede: Ključne besede: Računalniško podprte laboratorijske vaje, rastlinska barvila, spektrofotometrija, vsebnost rastlinskih barvil.
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 2083; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (12,26 MB)

65.
UPORABA EKSPERIMENTALNEGA NAČRTA PRI RAZBARVANJU ODPADNIH TEKSTILNIH VOD Z NAPREDNIM OKSIDACIJSKIM H2O2/UV POSTOPKOM
Nina Gornik, 2010, diplomsko delo

Opis: Voda kot ključni sestavni del okolja predstavlja življenjski prostor velikemu številu živali in rastlin. Prav tako je tudi sestavni del vsakega živega bitja, kateremu omogoča normalno delovanje. V odpadni vodi so prisotne snovi, ki lahko ogrožajo naravno ravnotežje, zato jih je potrebno iz nje odstraniti. Eden večjih onesnaževalcev vode je tekstilna industrija, saj so tekstilne odpadne vode trenutno najkompleksnejše med vsemi odpadnimi vodami, saj poleg barvil vsebujejo še različne dodatke, ki so potrebni za izvedbo določenega procesa. Da barvila ne ostanejo predolgo v okolju, jih je potrebno primerno obdelati. Za razbarvanje tekstilnih odpadnih vod se vedno pogosteje uporabljajo napredni oksidacijski postopki AOP (Advanced Oxidation Processes), ki temeljijo na radikalski oksidaciji onesnaževala, s težnjo k popolni mineralizaciji do okolju neškodljivih produktov ali do takšnih intermediatov, ki bi jih bilo nadalje možno obdelati v bioloških procesih. Vodikov peroksid (H2O2) je najpogosteje uporabljeno oksidacijsko sredstvo. Zaradi njegove stabilnosti ga je potrebno v čisti obliki ustrezno aktivirati. Glede na vrsto uporabljenega aktivatorja, poznamo več različnih oksidacijskih postopkov razbarvanja, med njimi je tudi aktivacija s pomočjo ultravijoličnih (UV) žarkov. Po izdelavi eksperimentalnega načrta in obdelavi odpadne tekstilne vode, onesnažene z reaktivnim barvilom C. I. Reactive Blue 268, po zgoraj omenjenem postopku, smo določili najbolj optimalno koncentracijo vodikovega peroksida (H2O2), optimalen pH medija in optimalen čas trajanja izpostavljenosti UV svetlobi.
Ključne besede: odpadna tekstilna voda, napredni oksidacijski procesi, razbarvanje, reaktivna barvila, vodikov peroksid
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2102; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

66.
USPEŠNOST PRENOSA LABORATORIJSKIH RECEPTUR PRI BARVANJU PES SUKANCEV V PROIZVODNJO
Urška Čeh, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Uspešnost prenosa laboratorijskih receptur pri barvanju poliestrnih sukancev v proizvodnjo« smo s pomočjo CIELAB sistema za merjenje barv preučevali uspešnost prenosa laboratorijsko izdelanih receptur v proizvodno prakso. Pri tem smo uporabili dva različna in najpogosteje uporabljena poliestrna sukanca. Barvanje je tako v laboratoriju, kot v proizvodnji potekalo v kislem mediju po enokopelnem izčrpalnem postopku barvanja pri visoki temperaturi. Po končanem postopku barvanja smo pri laboratorijsko obarvanih vzorcih analizirali tudi ekološke parametre odpadne barvalne kopeli. Iz rezultatov izhaja, da je prenos receptur zahteven proces, saj na njegovo uspešnost vplivajo tako posamezni procesni parametri, globina obarvanja kot material.
Ključne besede: Poliester, poliestrni sukanec, disperzna barvila, VT postopek barvanja, barvna metrika, parametri onesnaženja.
Objavljeno: 14.03.2011; Ogledov: 1602; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

67.
INTEGRACIJA NAPREDNIH TEHNOLOGIJ ČIŠČENJA OBARVANIH ODPADNIH VOD IZ TEKSTILNE INDUSTRIJE
Nina Novak, 2011, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavljamo študijo določitve stroškovno optimalnih obratovalnih pogojev za razbarvanje in čiščenje vodne raztopine barvila C. I. Reactive Blue 268 z naprednimi procesi čiščenja. Najprej predstavljamo rezultate laboratorijskih eksperimentov in matematične modele procesov UV/H2O2 in Fe2+/H2O2. Rezultati kažejo, da lahko z uporabo metodologije odzivnih površin razvijemo ustrezna matematična modela, ki statistično zadostno opišeta odvisnost merjenih odzivov od izbranih (vplivnih) obratovalnih parametrov. Nato prikazujemo študijo optimiranja energijsko intenzivnega procesa UV/H2O2. Kot vplivne parametre smo upoštevali koncentracijo barvila, koncentracijo vodikovega peroksida, pH, čas obdelave in temperaturo. Stroške elektrike, stroške vodikovega peroksida in stroške vode za uravnavanje koncentracije barvila smo upoštevali kot relevantne obratovalne stroške. Čeprav so minimalni stroški čiščenja ocenjeni na visokih 17 €/m3, dobljeni rezultati jasno kažejo, da moramo, če želimo zagotoviti obratovalno in ekonomsko učinkovitost, proces optimirati z obeh vidikov hkrati. Ekonomsko učinkovitost lahko dodatno izboljšamo z integracijo naprednih procesov čiščenja. Kot alternative v integriranem sistemu smo upoštevali proces UV/H2O2, proces Fe2+/H2O2 in membransko filtracijo. Procesno shemo integriranega procesa in vrednosti obratovalnih parametrov, pri katerih sistem obratuje pri minimalnih stroških, smo določili s pristopom, ki temelji na matematičnem programiranju. Iz rezultatov je razvidno, da lahko z ustrezno integracijo izbranih procesov znatno znižamo povprečne stroške čiščenja. V primerjavi s procesom UV/H2O2 so ocenjeni povprečni stroški čiščenja integriranega proces približno 75 % nižji (2,4 €/m3).
Ključne besede: čiščenje odpadnih vod, tekstilna barvila, napredni oksidacijski postopki, optimiranje, matematično programiranje, metodologija odzivnih površin
Objavljeno: 24.09.2011; Ogledov: 2436; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

68.
OBDELAVE ZA ZMANJŠANJE UV PROPUSTNOSTI MATERIALOV
Liljana Luketič, 2011, diplomsko delo

Opis: Nevarnost ultravijoličnega sevanja postaja vse bolj resna in zaskrbljujoča težava za prebivalce našega planeta, zato je bil namen mojega diplomskega dela z naslovom »Obdelave za zmanjšanje UV propustnosti materialov«, raziskati vpliv postopka barvanja in impregnacije z UV absorberjem na UV propustnost oziroma UV zaščito materialov. Pri raziskavi sem uporabila tri različne materiale, bombaž, poliester in poliamid. Surovim materialom sem določila težo, gostoto in zračno prepustnost. Vzorce sem predhodno obdelala in jih na ta način pripravila za plemenitenje. Predhodno obdelane materiale sem impregnirala z UV absorpcijskim sredstvom v dveh koncentracijah in jih pobarvala z različnimi barvili v treh koncentracijah. Tako obdelanim materialom sem merila UV propustnost v UVA in UVB področju, jim določila ultravijolični zaščitni faktor (UZF) ter jih barvno-metrično ovrednotila. Na podlagi raziskave sem ugotovila, da večina konvencionalnih barvil poveča UV zaščito, medtem, ko posamezna fluorescentna barvila pri višjih koncentracijah negativno vplivajo na zaščito pred UV sevanjem. Ugotavljam tudi, da nam za ta namen izdelan UV absorber nudi odlično zaščito v večini primerov, razen pri zelo transparentnih materialih, kjer je prepustnost materiala prevelika, na kar nam kažejo tudi rezultati meritev UZF faktorja surove tkanine in zračna propustnost.
Ključne besede: UV zaščita, bombaž, poliamid, poliester, barvila, UZF
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1807; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

69.
BARVA IN BARVANJE BOMBAŽA Z NARAVNIMI BARVILI
Tamara Munda, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali možnosti barvanja bombažne tkanine z naravnimi rastlinskimi barvili, pridobljenimi iz kurkume, koprive in hrastovega lubja. Barvanje je potekalo po izčrpalnem postopku, ob dodatku različnih kovinskih soli (Fe, Al, Cu) ali brez njih, pri različnih pH vrednostih. Kovinske soli vplivajo na barvni ton in boljše vezanje barvila z vlaknom. Po barvanju smo vzorce oprali. Izvedli smo tudi spektrofotometrično vrednotenje barve na opranih in neopranih vzorcih. Pri barvanju s kurkumo smo dobili različne rumene in rjave tone, pri barvanju s koprivo manj izrazite sivkasto-rjave barvne tone in pri barvanju s hrastovim lubjem rjavo oranžna obarvanja. Pri barvanju s kurkumo smo glede na pričakovanja dosegali najboljše rezultate ob sočasni uporabi aluminijevega sulfata in brez uporabe kovinskih soli v kislem mediju. V primeru barvanja s koprivo so bila najboljša obarvanja ob sočasni uporabi bakrovih in železovih sulfatov v alkalnem mediju, v primeru barvanja s hrastovim lubjem pa ob sočasni uporabi bakrovega sulfata in brez uporabe kovinskih soli v kislem mediju.
Ključne besede: naravna barvila, barvanje, kurkuma, kopriva, hrast, barvnometrično vrednotenje
Objavljeno: 06.10.2011; Ogledov: 3620; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

70.
PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI OBDELAVE TEKSTILNIH ODPADNIH VODA S KOAGULACIJO/FLOKULACIJO IN MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEM
Iris Varga, 2011, diplomsko delo

Opis: Obdelava tekstilnih odpadnih voda je težavna zaradi njene kompleksne sestave. Največji onesnaževalci teh voda so barvila, ki so težko razgradljiva. Za razbarvanje tekstilnih odpadnih voda je bilo razvitih mnogo različnih metod, vendar zaradi raznolike sestave barvil še niso odkrili univerzalnega postopka. Koagulacija/flokulacija je fizikalno - kemijska metoda, ki je učinkovita pri obdelavi tekstilnih odpadnih voda. Lahko se uporablja kot samostojen proces, v kombinaciji z drugo metodo ali pa kot predobdelava, na primer za membranski bioreaktor. Uporaba membranskega bioreaktorja je postala privlačna alternativa obdelave odpadnih voda, ker vsebuje kombinacijo biološkega čiščenja z aktivnim blatom in membransko filtracijo.Namen diplomske naloge je bilo očistiti modelno sintetično odpadno vodo, ki smo jo pripravili v laboratoriju, s koagulacijo/flokulacijo in membranskim bioreaktorjem. Pri izvajanju koagulacije/flokulacije smo ugotovili, da je FeCl3 bolj učinkovit koagulant pri obdelave modelne odpadne vode, kot Al2(SO4)3. Med obratovanjem MBR pa smo s spremljanjem nekaterih parametrov in izvajanjem kemijskih analiz ugotovili, da se je KPK po biološki obdelavi znižal za 30% in obarvanost za 32 %, po ultrafiltraciji pa se je KPK znižal za 64 % ter obarvanost za 76 %.
Ključne besede: membranski bioreaktor, koagulacija, flokulacija, obdelava tekstilne odpadne vode, aktivno blato, biološko čiščenje, ultrafiltracija, kisla barvila
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 2722; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici