1. Problematika vzpostavitve novih azilnih domov in azilnega postopka v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDavid Horvat, 2025, diplomsko delo Opis: Policija je državni organ, ki skrbi za zagotavljanje varnosti. Zagotavljanje varnosti ni odvisno zgolj od policije, ampak je odvisno tudi od zasebno-varnostnih služb in slehernega posameznika. Na območju Republike Slovenije poznamo različne oblike kriminalitete, ki zmanjšujejo občutek varnosti pri prebivalcih. Tihotapljenje migrantov čez območje Republike Slovenije spada pod organizirano kriminaliteto. S povečanjem števila nezakonitih prehodov državne meje se posledično povečuje število podanih prošenj za mednarodno zaščito.
Obravnavana tematika v diplomskem delu temelji na azilnem postopku in na zagotavljanju zadostnega števila kapacitet za nameščanje prosilcev za mednarodno zaščito. Nezakoniti prehodi državne meje in število podanih namer za mednarodno zaščito se iz leta v leto povečuje. S tem se posledično povečuje problematika nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito v azilne centre oziroma v njihove izpostave.
Slovenija je zaradi pomanjkanja kapacitet in obravnave prosilcev za mednarodno zaščito postavljena pred izziv, ki ga bo treba reševati s strokovnostjo, sorazmernostjo in predvsem v skladu z načelom zakonitosti. V diplomskem delu so predstavljeni načini in rešitve v zvezi z vzpostavitvijo začasnih in novih azilnih centrov na območju Republike Slovenije. Vzpostavitev novih centrov je pogojena z uveljavljanjem pravic prosilcev za mednarodno zaščito in predvsem s sodelovanjem lokalne skupnosti
Ključne besede: azilni domovi, azilni postopek, policija, lokalna skupnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 76
 Celotno besedilo (1,88 MB) |
2. AZILNA POLITIKA EVROPSKE UNIJEMonika Habjan, 2016, diplomsko delo Opis: Vsak izmed nas si želi živeti v miru, brez strahu za svoje življenje. Mnogim ljudem po svetu je ta pravica odvzeta iz različnih razlogov. Da bi zaščitili sebe in svoje najbližje, se na najrazličnejše načine podajo na pot, ki pa je nemalokrat zelo tvegana, lahko tudi usodna. Takim ljudem je potrebno nuditi mednarodno zaščito in Evropska unija si že vrsto let prizadeva oblikovati območje svobode, varnosti in pravic za vse, ki jih okoliščine prisilijo k iskanju take pomoči.
Evropo je lansko leto doseglo več migracijskih valov in ravno zaradi te situacije sem se odločila več poizvedeti o azilu in azilni politiki Evropske Unije. Raziskala sem zgodovinsko ozadje, zakonodajo iz tega področja, pogoje, ki jih morajo prosilci za azil izpolnjevati za pridobitev azila, potek samega azilnega postopka, pravice beguncev in oseb s subsidiarno zaščito s poudarkom na pravici, ki izhaja iz načela nevračanja, ukrepe, ki jih je Evropska unija sprejela oz. jih namerava sprejeti za bolj učinkovito spopadanje z masovnim prihodom migrantov.
Evropska begunska kriza, ki je svoj vrhunec dosegla poleti 2015 je dokaz, da je na področje azilne politike Evropske unije potrebno vnesti še veliko sprememb, tako z vidika zakonodaje, kot tudi izvrševanja le-te.
Ključne besede: azil, begunec, prosilec za azil, azilni postopek, migracije, načelo non-refoulement, begunska kriza
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2780; Prenosov: 455
Celotno besedilo (833,84 KB) |
3. Postopek predaje tujca, ki zaprosi za mednarodno zaščito, tretji državi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMarko Mikerevič, 2015, diplomsko delo Opis: Postopek predaje tujca, ki zaprosi za mednarodno zaščito, varni tretji državi, se v Republiki Sloveniji trenutno ne izvaja od leta 2013, čeprav ga v področni slovenski zakonodaji še vedno najdemo. A, ker je težko podati strokovno kritiko na postopek, ki se praktično ne izvaja, smo zaradi podobnosti s postopkom predaje prosilca varni tretji državi, vzporedno analizirali še t. i. dublinski postopek. Gre za dva postopka, ki imata temelje v evropski sekundarni zakonodaji, s katerima se vzpostavlja sistem odgovornosti za obravnavo prosilca za mednarodno zaščito na državnih nivojih. Skupna evropska zakonodaja sicer stremi k poenotenju teh postopkov med državami članicami Evropske unije in skuša vzpostaviti enotni azilni sistem, vendar ji pri praktični izvedbi teh postopkov ne uspeva. Ta neuspeh se odraža v neharmonizirani izvedbi teh postopkov med državami članicami in zagotavljanju neenakega varstva pravic prosilcev. Neharmoniziranost postopkov in posledično zagotavljanje različnih pravic prosilcev smo prikazali in dokazali s citati relevantnih pisnih virov in poznavanjem lastne problematike. Dejanske odklone med državami članicami v zagotavljanju pravic prosilcev pa smo dokazali z intervjujem, ki smo ga opravili z anonimnim prosilcem za mednarodno zaščito, v procesu dublinskega postopka. V nalogi smo povzeto iz vseh ugotovitev prišli do zaključka, da se je varstvo pravic prosilcev za mednarodno zaščito v tretjih varnih državah bistveno izboljšalo po zagotavljanju standardov, ki se po evropski zakonodaji zahtevajo za varno tretjo državo. Med tem ko ostaja v državah članicah, ki same po sebi veljajo za prosilce mednarodne zaščite varne države, različen nivo zagotavljanja varstva pravic prosilcev.
Ključne besede: tujci, mednarodna zaščita, azilni sistem, azilni postopki, dublinski postopek, policija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.10.2015; Ogledov: 2151; Prenosov: 287
Celotno besedilo (1,77 MB) |
4. Zloraba azilnega postopka : diplomsko deloSuzana Rajh, 2010, diplomsko delo Ključne besede: migracije, begunci, mednarodna zaščita, azil, azilni postopek, kršitve, Slovenija, Evropska unija, EU, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.08.2010; Ogledov: 4595; Prenosov: 525
Celotno besedilo (681,10 KB) |
