| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni vidiki Facebook-a : diplomsko delo
Ksenija Ekselenski, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: facebook, internet, avtorsko pravo, varstvo osebnih podatkov, socialno omrežje, diplomska dela
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 4350; Prenosov: 743
.pdf Celotno besedilo (363,20 KB)

2.
3.
Pravica dajanja na voljo javnosti : diplomsko delo
Jasna Donko, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: avtorsko pravo, avtorske pravice, diplomska dela
Objavljeno: 24.07.2009; Ogledov: 5425; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (653,57 KB)

4.
PRAVNI VIDIKI E-MARKETINGA
Vesna Gostenčnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni nekateri pravni vidiki e-marketinga. Zanimala nas je pravna podlaga, ki se nanaša na vstop tržnika v spletno okolje, specifično v okolje z informacijsko komunikacijskimi orodji. Prvi del opredeljuje nekatere osnovne pojme, ki se dotikajo tega področja. Osrednji del naloge izhaja iz samega začetka tržnikove e-marketinške dejavnosti: iz registracije njegove dejavnosti na podlagi Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD) in vstopa v digitalno okolje, pri čemer mora tržnik registrirati domeno in urediti vsebino spletne strani z vidika avtorskega prava. Zadnji del naloge predstavlja ureditev tržnega raziskovanja ter pravne vidike oglaševanja tržnika, vključujoč vidike pridobivanja osebnih podatkov uporabnika interneta.
Ključne besede: e-marketing, domena, spletna stran, avtorsko pravo, oglaševanje, samoregulativa, komercialna pošta, osebni podatki
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2658; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (812,19 KB)

5.
KONKURENČNOPRAVNI VIDIKI KOLEKTIVNEGA UPRAVLJANJA AVTORSKE IN SORODNIH PRAVIC NA PODROČJU GLASBE
Ana Druškovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Individualno upravljanje avtorske ter sorodnih pravic je zaradi množičnosti ter številnih možnih oblik uporabe avtorskih del in predmetov sorodnih pravic v večini primerov težavno ali celo nemogoče. Zaradi tega je v preteklosti prišlo do združevanja imetnikov pravic v kolektivne organizacije. Naloga teh je, da zagotavljajo učinkovito upravljanje avtorske in sorodnih pravic v korist imetnikov pravic. Zaradi specifičnih značilnosti sistema kolektivnega upravljanja je delovanje kolektivnih organizacij podvrženo nadzoru po pravilih prava konkurence, tako na nacionalni kot na evropski ravni. Kolektivne organizacije namreč lahko pri svojem delovanju kršijo pravila prava konkurence glede preprečevanja, omejevanja ali izkrivljanja konkurence s sporazumi med podjetji, s sklepi podjetniških združenj in z usklajenimi ravnanji podjetij ter pravila glede zlorabe prevladujočega položaja. Na evropski ravni sta v okviru tega nadzora veliko število pomembnih odločitev izdala tako Komisija Evropskih skupnosti kot Sodišče Evropskih skupnosti. Iz teh odločitev izhaja, da so ukrepi kolektivnih organizacij, ki omejujejo konkurenco, dopustni, v kolikor zasledujejo legitimen cilj varovanja interesov članov posamezne kolektivne organizacije ter ne presegajo meja nujno potrebnega za dosego tega cilja. Na podlagi tehnološkega napredka ter z njim povezane možnosti nadzora nad uporabo varovanih vsebin na daljavo pa se meja nujno potrebnega za dosego omenjenega cilja spreminja. V Priporočilu Komisije z dne 18. oktobra 2005 o kolektivnem čezmejnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic za zakonite spletne glasbene storitve je Komisija Evropskih Skupnosti predstavila model konkurence, ki naj bi se uveljavil pri kolektivnem upravljanju na tem področju. Po tem modelu naj bi bili edino gibalo konkurence med kolektivnimi organizacijami imetniki pravic. Odpadla naj bi kontrahirna dolžnost kolektivnih organizacij nasproti imetnikom pravic. Prav tako naj bi odpadel sistem vzajemnih zastopniških sporazumov. Omenjeni model konkurence lahko vodi do tega, da bodo učinkovito varovani le interesi imetnikov pravic, katerih varovane vsebine so priljubljene pri širšem krogu javnosti. Posledica omenjenega modela je lahko tudi oteževanje dostopa do varovanih vsebin za uporabnike. Takšno stanje bi lahko vodilo do omejevanja kreativnosti in kulturne raznolikosti. Mnogi avtorji zato opozarjajo, da takšna konkurenčnopravno naravnana ureditev sistema kolektivnega upravljanja ni primerna rešitev. Namesto te predlagajo ohranitev mreže vzajemnih zastopniških sporazumov po vzoru Sporazuma IFPI Simulcasting.
Ključne besede: avtorsko pravo, kolektivne organizacije, kolektivno upravljanje, pravo konkurence, monopol, preprečevanje, omejevanje in izkrivljanje konkurence, zloraba prevladujočega položaja
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2491; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (453,21 KB)

6.
7.
AVTORSKE PRAVICE V SPLETNIH MEDIJIH
Ivana Šlaus, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Digitalizacija vsebin in z njo avtorskih del je prinesla nove izzive na področju avtorskega prava. V diplomskem delu sta predstavljena dva pogleda na avtorsko pravo. Na eni strani je predstavljen vidik avtorjev, ki želijo uporabljati tehnične ukrepe za zaščito avtorskih del in na drugi strani avtorji, ki strmijo k prostemu toku avtorskih del z idejo prostih licenc (copyleft). Cilj diplomske naloge je raziskati pravno regulacijo na področju avtorskih pravic na spletu in ugotoviti, ali se uporabniki spleta zavedajo morebitnih kršitev in pomena avtorskih pravic ter možnih alternativ, ki jih imajo na voljo.
Ključne besede: avtorsko pravo, avtorske pravice, mediji, splet, proste licence
Objavljeno: 08.12.2010; Ogledov: 8904; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

8.
UMETNIŠKA STVARITEV V MODERNI UMETNOSTI IN NJENO MESTO V AVTORSKEM PRAVU
Tjaša Bobek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava probleme, ki se pojavljajo v zvezi z varstvom del moderne umetnosti na področju avtorskega prava in skuša najti rešitve, ki bi trenutno situacijo izboljšale. Tematika je omejena predvsem na ureditev v Republiki Sloveniji, kjer avtorsko pravo ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Dela moderne umetnosti so s strani umetniške stroke sicer priznana kot umetniška dela, vendar pa je njihova zaščita v avtorskem pravu velikokrat negotova. Ker ne izpolnjujejo vedno vseh predpostavk, ki jih avtorsko pravo določa za opredelitev nekega umetniškega dela kot avtorskega dela, se ne morejo vedno opredeliti kot individualne intelektualne stvaritve, avtorsko pravo pa jim zato ne more nuditi ustreznega varstva. Problem definicije avtorskega dela, ki je za avtorsko pravo osrednji problem, se povezuje s težavno definicijo umetniškega dela. S tem, ko je v 20. stoletju prišlo do dematerializacije umetnosti in razvoja t. i. konceptualne umetnosti, je postala središče umetniškega dela ideja. Prav zaradi tega je prišlo do razkola med avtorskim pravom in umetnostjo, saj so ideje tiste, ki avtorskopravno niso varovane, v moderni umetnosti pa so ravno te v veliki večini primerov tiste, ki predstavljajo integralni del umetniške stvaritve in so pomembnejše od same končne oblike umetniškega dela. Diplomsko delo izpostavlja kot problematično tudi uporabo že obstoječih vsakodnevnih predmetov v umetniških delih (t. i. ready-mades), s čimer umetniškemu delu primanjkuje avtorskopravni element stvaritve, težko pa je poiskati tudi osebnostni, individualni pečat, ki bi ga naj umetnik pustil v svojem delu. Avtorica ugotavlja, da se lahko dela moderne umetnosti 20. stoletja, gledano tako z umetniškega vidika kot tudi z vidika avtorskega prava, opredelijo kot umetniške stvaritve. Ker je avtorsko pravo fleksibilno, dinamično in odprto, tako da lahko v domet svojega varstva sprejme nove kategorije stvaritev in se prilagodi novim umetniškim tehnikam, je kot rešitev vsekakor možna razširitev same razlage zakonskih predpostavk za ocenjevanje umetniških del kot avtorskih del, če že ne dodajanje novih. Na podlagi takšne široke razlage se hitro pokaže, da gre pri delih moderne umetnosti brez dvoma za individualne intelektualne stvaritve in da je neizpolnjevanje avtorskopravnih predpostavk zgolj navidezno.
Ključne besede: avtorsko pravo, individualna intelektualna stvaritev, moderna umetnost, ideja, individualnost, izraženost, ready-mades
Objavljeno: 30.09.2010; Ogledov: 1895; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

9.
AVTORSKA PRAVICA V GLASBI
Metka Malek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava aktualno problematiko avtorskih pravic v glasbi. Uvodoma je predstavljena predvsem problematika fotokopiranja notnega gradiva ter stanje v amaterskih pihalnih orkestrih. V teoretičnem delu nas seznanja s temeljnimi glasbenimi pojmi, z avtorskim pravom in znotraj njega z osnovnimi prvinami kot so avtorsko delo, avtor, avtorske pravice ter avtorskim sorodne pravice. Avtorica skuša tematiko čim bolj navezati na glasbeno področje in s tem seznaniti pravnike z glasbenim svetom, prav tako pa tudi glasbenike s pravom in njihovimi pravicami ter dolžnostmi, saj se zaveda, da največ problemov tiči v nepoznavanju obeh področij. Diplomsko delo se dotakne tudi problematike slovenskih kulturnih društev, ki jim instituti avtorskega prava velikokrat povzročajo preglavice. V empiričnem delu je predstavljena analiza raziskave, ki je bila izvedena med glasbeniki. V raziskavi se je ugotovilo, koliko so glasbeniki dejansko seznanjeni z instituti avtorskega prava in kakšno pomembnost pripisujejo določenim pravicam. Iz rezultatov se da sklepati, da je za večino kršitev avtorskih pravic v glasbi krivo nepoznavanje prava.
Ključne besede: avtorsko pravo, avtorska pravica, pravice izvajalcev, reproduciranje, glasba
Objavljeno: 12.04.2011; Ogledov: 3550; Prenosov: 504
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

10.
ZAGOTAVLJANJE VARSTVA AVTORSKIH PRAVIC NA INTERNETU
Tea Kiralj, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava aktualno problematiko avtorskih pravic na internetu. Obravnava načine zagotavljanja varstva avtorskih pravic na internetu, problematiko glede varstva uporabnikov in načine preganjanja kršiteljev na svetovnem spletu. Bralca seznanja s splošnimi pojmi avtorskega prava in zakonodaje, povezane z računalniškimi programi, ter pomembnimi internetnimi pravnimi viri. Prav tako predstavlja internetno storitev za izmenjavo vsebin (t. i. P2P), preko katere tudi prihaja do internetnega piratstva in zlorab ter obravnava učinkovitost varstva avtorskih pravic na internetu, ki je predstavljena skozi statistične podatke nadzora programske opreme v Sloveniji v primerjavi s podobnimi podatki v Nemčiji. Ugotoviti je mogoče, da se v Sloveniji izvaja nadzor varstva avtorskih pravic le na področju programske opreme nad pravnimi osebami, ki ga izvaja Tržni inšpektorat (TIRS). Nadzor nad fizičnimi osebami se zaenkrat ne izvaja, kljub urejeni zakonodaji. V Nemčiji je situacija drugačna, saj organi nadzora preganjajo pravne in fizične osebe.
Ključne besede: Avtorsko pravo, avtorska pravica, internetno piratstvo, P2P, učinkovitost nadzora, programska oprema.
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 1240; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici