| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaščita in izkoriščanje avtorskih del v izobraževanju ter posledice njihovih kršitev
Katja Vajksler, 2020, magistrsko delo

Opis: Ustvarjalne dosežke je treba zavarovati in primerno nagraditi ter ljudi tako stimulirati k nadaljnjemu ustvarjanju. Avtorsko in sorodne pravice v Republiki Sloveniji ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Na osnovi zakona se ustvarjalna dela, tudi s področja izobraževanja, uvrščajo med avtorska dela. Avtorskopravno varstvo vključuje stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. Vsako avtorsko delo mora izpolnjevati pet osnovnih predpostavk. Te predpostavke so, da mora delo biti stvaritev, biti mora s področja književnosti, znanosti ali umetnosti, biti mora rezultat duhovnega izražanja, kar pomeni, da se morajo v njem odražati avtorjeve misli in občutki, izraženo mora biti na način, ki je človeku zaznaven, in mora biti individualno. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah navaja odprto listo primerov, ki so najbolj tipični za avtorska dela. Na področju izobraževanja poznamo avtorska dela, ki jih v času izobraževanja ustvarijo učenci in študenti, in tista, ki jih za namene poučevanja ustvarijo učitelji in profesorji. Na nižjih stopnjah izobraževanja, na primer v osnovnih in srednjih šolah, je bolj malo del, ki bi kazala tolikšno mero ustvarjalnosti, da bi lahko izpolnjevala osnovne predpostavke avtorskega dela, na univerzah pa se od študentov zahteva, da za namene študija ustvarijo dela, ki pogosto izpolnjujejo vse predpostavke. Tipični primeri takih del so diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije. Na drugi strani pa so tista avtorska dela, ki jih ustvarijo profesorji za namene poučevanja, najbolj tipični primer tega pa so predavanja. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah govorjena dela in s tem predavanja izrecno uvršča med avtorska. Pri delih profesorjev se pojavijo tudi vprašanja, ali so izpitna vprašanja avtorska dela. Pri vseh delih je treba paziti, da kroga avtorskih del ne širimo umetno, ne smemo pa jih avtomatično izločiti. Zaradi tega bo treba v vsakem posameznem primeru ocenjevati izpolnjenost osnovnih predpostavk avtorskega dela. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah za namene izobraževanja določa izjeme od avtorske pravice. Uporaba avtorskih del je za namene izobraževanja prosta in avtorjevo dovoljenje za uporabo ni potrebno. Ob takšni uporabi pa je treba navesti vir in avtorstvo dela, saj se v nasprotnem primeru znajdemo na področju kršitev avtorskih pravic. Pri omejitvah gre za iskanje ravnotežja med interesi avtorja in družbenimi interesi do pretoka informacij in dostopa do znanja. Omejitve so dopustne le v razumni meri in v okviru predvidenega namena, primeri pa morajo biti določeni z zakonom. Prosta uporaba za namene pouka študentom dopušča uporabo avtorskih del, ne da bi se ti morali veliko ukvarjati z avtorskih pravom. Države članice Evropske unije pa ne določajo enakih omejitev avtorske pravice za namene izobraževanja, kot jih določa slovenski avtorski zakon.
Ključne besede: avtorska pravica, izobraževanje, izjeme od avtorske pravice, kršitve avtorskih pravic
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 169; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (890,27 KB)

2.
Glosar akademske integritete
Loreta Tauginienė, Inga Gaižauskaitė, Irene Glendinning, Július Kravjar, Milan Ojsteršek, Laura Ribeiro, Tatjana Odiņeca, Franca Marino, Marco Consentino, Shiva Sivasubramaniam, Tomáš Foltýnek, 2018, znanstveni terminološki slovar, enciklopedija ali tematski leksikon

Opis: Glosar služi kot osnova za nadaljnje razumevanje akademske integritete skozi usvajanje novih terminov in spoznavanje starih terminov v novem kontekstu. Potreba po takšnem dokumentu se je kazala v raznolikosti splošno veljavnih terminov, uporabljanih v različnih kontekstih, zato smo v tem smislu skušali dogovoriti njihov skupen pomen. Glosar bi lahko bil v pomoč nacionalnim varuhom oz. varuhinjam človekovih pravic, sodni oblasti, nadzornikom skladnosti, vodjem raziskovalnih projektov in organom na univerzah, ter seveda študentom, poslovnemu sektorju in ostalim.
Ključne besede: glosar, akademska integrireta, plagiarizem, etika, raziskovanje, akademska kršitev, akademsko pisanje, avtorske pravice
Objavljeno: 13.10.2019; Ogledov: 692; Prenosov: 51
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Boj proti digitalnemu piratstvu na področju glasbene industrije
Benjamin Lazar, 2019, diplomsko delo

Opis: Dejstvo je, da je glasba na takšen ali drugačen način del našega vsakdana. Internet in z njim selitev glasbe v oblak pa lahko vodita do uporabe piratskih kopij. K temu nedvomno veliko prispevajo tudi organi pregona, ki z aktivnostjo oz. pasivnostjo omogočajo tovrstno pretakanje glasbe. Tovrstna sklepanja so nas spodbudila k raziskovanju, kaj dejansko vodi k dejavnikom vpliva na področju uporabe piratskih kopij v glasbeni industriji. Glede na to, da je na slovenskem področju malo znanstvene literature s področja poznavanja in rabe piratskih kopij v glasbeni industriji, smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo med posamezniki, ki jih obravnavana tematika zanima, oz. posamezniki, ki so vpeti v področje glasbene industrije (N = 84). Anketni vprašalnik smo razposlali preko Facebooka, vsak pa je imel možnost, da posreduje anketo naprej. Na podlagi rezultatov smo potrdili vseh šest postavljenih hipotez. Prišli smo do ugotovitev, da se tisti, ki bolje poznajo področje avtorskih pravic, bolj pogosto odločijo za nakup glasbenih izdelkov. Anketiranci, ki bolj pogosto kupijo glasbeni izdelek, pa se bolje zavedajo posledic uporabe piratskih kopij v glasbeni industriji. Ugotovili smo tudi, da anketiranci, ki pogosto prenašajo nezakonito glasbo s spleta, manj pogosto kupujejo glasbene izdelke v fizični obliki. Nasploh pa ugotavljamo, da so v Sloveniji piratske kopije tako rekoč dostopne vsakomur, ki ima dostop do interneta. Ugotovitve tega diplomskega dela so pomembne za odločevalce, ki bodo krojili usodo glasbenih izdelkov v digitalni obliki. Gre za tematiko, ki ji bo treba v prihodnosti posvetiti več pozornosti, tako s strokovnega kot tudi z znanstvenega vidika.
Ključne besede: diplomske naloge, digitalno piratstvo, glasbena industrija, avtorske pravice, pretakanje
Objavljeno: 27.06.2019; Ogledov: 469; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (532,13 KB)

4.
Varstvo avtorske pravice v novejši slovenski sodni praksi
Špela Mežnar, Maja Ovčak Kos, 2015, strokovni članek

Opis: Avtorici prikažeta razvoj sodne prakse s področja avtorskega prava v zadnjih desetih letih. Analiza sodne prakse pokaže, da je ključna predpostavka, ki odločilno vpliva na presojo pravnega standarda avtorskega dela, individualnost. Uveljavljeno je stališče, da manjši kot je manevrski prostor možne ustvarjenosti, večji mora biti vložek, ki je potreben za izpolnitev kriterijev iz 5. člena ZASP. Na področju vsebinskih omejitev avtorske pravice je sodna praksa razvila ustrezna, konkretna in domišljena merila, ki kažejo razumevanje za občutljivo vlogo ravnotežja med avtorsko pravico in pravicami tretjih. Čeprav je področje prenosa avtorskih pravic izredno pomembno za učinkovito izkoriščanje avtorskih del, pa je primerov s tega področja v sodni praksi relativno malo.
Ključne besede: avtorsko pravo, avtorske pravice, sodna praksa
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 687; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (423,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
Sodobni izzivi pravnega varstva znanstvenih del
Katarina Krapež, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Glavni vodili vzpostavitve avtorskopravnega sistema, ki se nista spremenili vse od povojev avtorskega prava v začetku 18. stoletja, sta spodbuditi učenje in širiti znanje. V prispevku so identificirani trije pojavi, ki so v preteklem desetletju povzročili obrate v nekaterih temeljnih paradigmah, vezanih na avtorskopravno varstvo znanstvenih del. Analiza sodobnih trendov vodi do sklepa, da motivacija za ustvarjanje v znanosti vse manj izhaja iz koristi, ki jih avtorju (znanstveniku ali raziskovalcu) prinaša avtorskopravni monopol in da so to spodbudo v veliki meri nadomestili samoregulacijski sistemi znotraj institucionalne znanosti. Tak razvoj posredno postavlja pod vprašaj teoretično utemeljitev potrebe po avtorskopravnem varstvu znanstvenih del.
Ključne besede: znanstveno raziskovanje, raziskovalno delo, avtorsko pravo, avtorske pravice, znanstvenan dela, digitalizacija, globalizacija znanosti, svetovna gospodarska kriza, samoregulacija v znanosti
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 294; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (468,59 KB)

7.
Pravni vidiki upravljanja z avtorskimi pravicami na univerzi
Elizabeta Zirnstein, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava vprašanje upravljanja z avtorskimi pravicami na delih, ki jih ustvarijo visokošolski učitelji in raziskovalci, zaposleni na univerzah. Po zakonu je imetnik materialnih avtorskih pravic na teh delih delodajalec, v praksi pa je temu ravno nasprotno. Trenutno nobena od slovenskih univerz imetništva teh pravic ne uveljavlja, pač pa založniške in druge pogodbe sklepajo kar avtorji v svojem imenu in za svoj račun ter samostojno prenašajo avtorske pravice na teh delih. Prispevek najprej obravnava problematiko pravne ureditve avtorskih del v delovnem razmerju na splošno (ne samo za avtorska dela na univerzi) in pri tem izpostavlja vprašanja, kot so: cessio legis za deset let od dokončanja dela, vprašanje teritorialnosti prenosa, možnosti nadaljnjega prenosa takih avtorskih del in vprašanje primernega nadomestila ob morebitni ponovni zahtevi za izključni prenos. V luči obravnave avtorskih del na univerzi pa je ključno vprašanje, kaj sodi v delovno obveznost visokošolskih učiteljev in raziskovalcev. Avtorica izpostavlja, da odgovor na to vprašanje ni enoznačen in je odvisen od razlage vrste raznih pravnih aktov in presoje okoliščin vsakega konkretnega primera. Morebitne spremembe trenutne ureditve bodo morale biti takšne, da bodo iskale kompromis med zagotavljanjem večje pravne varnosti, v smislu bolj jasne in natančne ureditve na eni strani in akademsko svobodo ter ustreznimi spodbudami za ustvarjanje na drugi strani.
Ključne besede: univerze, profesorji, avtorske pravice, upravljanje, avtorsko pravo, avtorska dela na univerzi, avtorske pravice, delovno razmerje, visokošolski učitelji in raziskovalci, upravljanje avtorskih pravic, delovna obveznost učiteljev, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 359; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (216,34 KB)

8.
Pogodbena ureditev avtorskopravnih upravičenj na arhitekturniih delih
Saša Krajnc, 2011, strokovni članek

Opis: Članek obravnava pogodbeno ureditev avtorskopravnih vprašanj v zvezi z arhitekturnimi deli kot deli uporabne umetnosti. Zanje velja, da je arhitekt kot avtor praviloma postavljen v nekoliko slabši položaj kot ostali avtorji umetniških, znanstvenih in književnih del, obenem pa ima šibkejši položaj tudi v razmerju do naročnika oz. lastnika arhitekturnega objekta, ki lahko pod določenimi pogoji prosto posega v arhitekturni objekt in ga prilagaja svojim funkcionalnim potrebam. Takšni posegi lahko za avtorja pomenijo tudi grobo kršitev njegovih moralnih avtorskih pravic in okrnitev njegovega ugleda in imena. Prav zato je za arhitekte ključnega pomena, da avtorskopravna vprašanja, ki izhajajo iz razmerja z naročnikom, podrobno opredelijo in se s tem izognejo morebitnim neželenim posegom v svoje delo ter posledičnim sporom.
Ključne besede: arhitektura, avtorske pravice, intelektualna lastnina, pogodbe, avtorsko pravo
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 413; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (125,86 KB)

9.
Učinkovitost pravne ureditve imetništva pravic iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju
Elizabeta Zirnstein, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava vprašanje alokacije pravic iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju. Imetništvo pravic iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju, lahko izhaja bodisi iz delovnopravnih bodisi iz intelektualnopravnih načel. V iskanju primernega ravnotežja med obema izhodiščema pa je treba upoštevati tudi načelo učinkovitosti. Avtorica ocenjuje, da je slovenski zakonodajalec ta kriterij le delno izpolnil, zato predlaga spremembe zakonodaje na tem področju v smeri večje učinkovitosti pravnih pravil. Avtorica posebno pozornost posveča tudi pravni ureditvi inovativnosti na univerzah.
Ključne besede: inovacije, inovativnost, patenti, delovna razmerja, industrijska lastnina, avtorske pravice, alokacija pravic, pravna ureditev, ekonomska analiza
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 349; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (153,33 KB)

10.
Ozaveščenost ljudi o spletnem piratstvu
Primož Petek, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu analiziramo predvsem, kako ljudje dojemajo oziroma gledajo na legalne ali nelegalne vsebine, ki jih je mogoče prenesti s spleta. Obenem analiziramo, ali se ljudje pri prenašanju nelegalnih vsebin sploh zavedajo, da je to kaznivo dejanje, in kakšne so sankcije za to. Podrobneje predstavljamo nekatere organizacije za boj proti spletnemu piratstvu in organizacije, ki se ukvarjajo s spletnim piratstvom prek različnih omrežij. Podrobneje predstavimo P2P-omrežje, ki je nekako najbolj razširjeno med piratskimi vrstami, saj je tudi zelo enostavno za uporabo. Raziščemo tudi, kako je v Sloveniji s pravnega vidika poskrbljeno za zaščito avtorskih del in kako zanjo poskrbi zakonodaja. S pomočjo ankete ugotavljamo, da se večina anketirancev pri prenašanju nelegalnih vsebin zaveda, da je to kaznivo, vendar zaradi lahkega dostopa vseeno to počno. Tudi izbor nelegalnih vsebin na spletu je zelo velik, saj lahko praktično vse od računalniških iger, filmov, glasbe in ne nazadnje tudi literarnih del najdemo z malo računalniškega znanja in truda.
Ključne besede: piratstvo, spletno piratstvo, piratske organizacije, avtorske pravice, kršitve, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 1108; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (329,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici