| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Pravica dajanja na voljo javnosti : diplomsko delo
Jasna Donko, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: avtorsko pravo, avtorske pravice, diplomska dela
Objavljeno: 24.07.2009; Ogledov: 4566; Prenosov: 390
.pdf Celotno besedilo (653,57 KB)

4.
5.
6.
AVTORSKE PRAVICE V SPLETNIH MEDIJIH
Ivana Šlaus, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Digitalizacija vsebin in z njo avtorskih del je prinesla nove izzive na področju avtorskega prava. V diplomskem delu sta predstavljena dva pogleda na avtorsko pravo. Na eni strani je predstavljen vidik avtorjev, ki želijo uporabljati tehnične ukrepe za zaščito avtorskih del in na drugi strani avtorji, ki strmijo k prostemu toku avtorskih del z idejo prostih licenc (copyleft). Cilj diplomske naloge je raziskati pravno regulacijo na področju avtorskih pravic na spletu in ugotoviti, ali se uporabniki spleta zavedajo morebitnih kršitev in pomena avtorskih pravic ter možnih alternativ, ki jih imajo na voljo.
Ključne besede: avtorsko pravo, avtorske pravice, mediji, splet, proste licence
Objavljeno: 08.12.2010; Ogledov: 8496; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

7.
Bittorrent in varstvo avtorskih pravic
Aleš Črešnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Širokopasovni internet je povzročil pravo revolucijo glede prenosa podatkov, ki je lahko legalen ali nelegalen. Z razvojem bittorrent protokola pa se je prenos poenostavil do te mere, da je prenašanje avtorskopravno zaščitenih vsebin postalo nekaj samoumevnega. Prav t.i. pirati to novo tehnologijo izkoriščajo bolj kot kdajkoli prej, s tem pa kršijo avtorsko pravo. V ta namen so zakonodajalci uzakonili pravno varstvo tehnoloških ukrepov, ki nadzirajo dostop in uporabo avtorsko zaščitenega dela. Vendar pa je tehnologija naprednejša kot pravo, zato bi morali imetniki avtorskih in sorodnih pravic najti nove poslovne modele, preko katerih bi distibuirali digitalne vsebine. To že uspešno počnejo pri Apple-u s spletno trgovino iTunes. Prevelika zaščita avtorskih pravic pa grozi, da bo porušila občutljivo ravnovesje med pravicami imetnikov avtorskih pravic in občim družbenim interesom.
Ključne besede: avtorska pravica, omejitve avtorske pravice, internet, tehnološki ukrepi, licence, digitalna tehnologija, iTunes
Objavljeno: 09.12.2010; Ogledov: 2813; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (737,39 KB)

8.
ANALIZA TRŽNIH POTI NOSILCEV ZVOKA
Alenka Kolman, magistrsko delo

Opis: Glasba nas danes spremlja na vsakem koraku in skorajda ves dan – zjutraj med pripravo na odhod v službo oziroma šolo, na poti v službo, na delovnem mestu, v restavraciji, med nakupovanjem, med športnimi aktivnostmi, na družabnih dogodkih … Prisotna je na vseh ravneh družbenega življenja. Prisotnost glasbe kjerkoli in kadarkoli je omogočil tehnološki razvoj, ki je sicer poslušalcem precej olajšal dostop do glasbe, na drugi strani pa glasbeni industriji prinesel precejšnje izgube. Danes si lahko poslušalec najnovejši glasbeni hit v nekaj trenutkih prenese na svoj predvajalnik (mobilni telefon, mp3, mp4, računalnik …) in si ga predvaja kjerkoli, kadarkoli in kolikokrat želi. Ni mu več potrebno kupiti nosilca zvoka, katerega prodaja pa za glasbeno industrijo predstavlja pomemben in skorajda edini vir prihodkov. Posvetila sem se raziskavi prodaje glasbe po posameznih obdobjih od leta 1980 do danes ter prodaji po posameznih nosilcih zvoka. Glasbena industrija je prve vidnejše dobičke dosegla s prodajo kaset – leta 1981 je svetovna prodaja nosilcev zvoka znašala že 12 milijard ameriških dolarjev. Po tem letu pa je prodaja kaset pričela upadati. Glavni vzrok za padec prodaje naj bi bila (po besedah glasbenih založnikov) prodaja praznih nosilcev zvoka – kaset, ki je omogočila presnemavanje glasbe kar doma. Ponovno porast prodaje glasbe je prinesel razvoj laserske zgoščenke in leta 1992 je znašala prodaja nosilcev zvoka že 28.893 milijonov ameriških dolarjev. Višek je svetovna glasbena industrija dosegla leta 1996, ko je bilo prodanih 3.526,9 milijonov nosilcev zvoka. Po letu 1996 pa glasbena industrija beleži vedno večje padce prodaje nosilcev zvoka. Največji vpliv na padec prodaje nosilcev zvoka je prav gotovo imel pojav interneta na katerega se glasbena industrija ni pravočasno odzvala. Glasbena dela so si uporabniki kar nekaj let prosto izmenjavali, glasbena industrija pa je le ogorčeno opozarjala na pojav piratstva oziroma nelegalne izmenjave, za svojo zaščito pa naredila bore malo. Danes sicer svetovna glasbena industrija beleži visoko porast internetne prodaje glasbe in mobilnih melodij, vendar so izgube še vedno precejšnje. Velikanske izgube je poskušala glasbena industrija vsaj delno pokriti z uvedbo pravne zaščite glasbenikov in založnikov. Po vsem svetu so se ustanovile organizacije, ki ščitijo avtorske pravice glasbenikov (avtorjev in izvajalcev glasbe) ter interese založnikov. Dosegli so zbiranje finančnih sredstev od uporabnikov glasbe (radijske in TV postaje, organizatorji koncertov in drugih prireditev, trgovski centri, lokali …), ki jih namenjajo avtorjem, izvajalcem in založnikom. V Sloveniji ščitita te pravice SAZAS in IPF.
Ključne besede: glasba, glasbena industrija, internetna prodaja glasbe, prodaja mobilnih melodij, avtorske pravice, glasbena založba
Objavljeno: 02.04.2012; Ogledov: 1845; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

9.
Avtorske pravice za knjižnično gradivo posebne vrste
Zdenka Petermanec, 1999, strokovni članek

Opis: V prispevku avtorica raziskuje rezultate ankete v fakultetnih knjižnicah na obeh slovenskih univerzah o ravnanju z gradivom, ki je rezultat izobraževalnega procesa: z diplomskimi, specialističnimi, magistrskimi in doktorskimi nalogami. Iskala je ravnovesje med slovensko avtorskopravno zakonodajo in priporočili mednarodnega bibliotekarskega združenja, med priznavanjem avtorstva in pravico biti informiran, predvsem pa jo je zanimala poštena uporaba virov, tudi na internetu.
Ključne besede: avtorsko pravo, visoko šolstvo, avtorske pravice, informacijska tehnologija, knjižničarstvo, fotokopiranje, Slovenija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 472; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Ozaveščenost ljudi o spletnem piratstvu
Primož Petek, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu analiziramo predvsem, kako ljudje dojemajo oziroma gledajo na legalne ali nelegalne vsebine, ki jih je mogoče prenesti s spleta. Obenem analiziramo, ali se ljudje pri prenašanju nelegalnih vsebin sploh zavedajo, da je to kaznivo dejanje, in kakšne so sankcije za to. Podrobneje predstavljamo nekatere organizacije za boj proti spletnemu piratstvu in organizacije, ki se ukvarjajo s spletnim piratstvom prek različnih omrežij. Podrobneje predstavimo P2P-omrežje, ki je nekako najbolj razširjeno med piratskimi vrstami, saj je tudi zelo enostavno za uporabo. Raziščemo tudi, kako je v Sloveniji s pravnega vidika poskrbljeno za zaščito avtorskih del in kako zanjo poskrbi zakonodaja. S pomočjo ankete ugotavljamo, da se večina anketirancev pri prenašanju nelegalnih vsebin zaveda, da je to kaznivo, vendar zaradi lahkega dostopa vseeno to počno. Tudi izbor nelegalnih vsebin na spletu je zelo velik, saj lahko praktično vse od računalniških iger, filmov, glasbe in ne nazadnje tudi literarnih del najdemo z malo računalniškega znanja in truda.
Ključne besede: piratstvo, spletno piratstvo, piratske organizacije, avtorske pravice, kršitve, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 720; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (329,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici