| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 16 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Vzpostavljanje avtoritete v razredu
Nejc Zidarič, 2015, magistrsko delo

Opis: Avtoriteta učitelja je aktualna tema že od začetka razvoja šolstva. Razumevanje vzpostavljanja avtoritete se je skozi zgodovino in razvoj šolstva precej spreminjalo. V preteklosti si je učitelj avtoriteto pridobil z uporabo represivnih pristopov, danes pa veljajo smernice, da si mora avtoriteto pridobiti na drug način. Na začetku bomo pregledali, kaj sploh pomeni avtoriteta, kateri stili poučevanja obstajajo in na podlagi njih določili vrste avtoritete, kakšni modeli avtoritet so se razvili skozi zgodovino, kateri tipi učiteljev obstajajo in kako so povezani z avtoriteto; z avtoriteto bomo povezali tudi različne vloge učitelja. S tem bomo dobili natančnejši pogled v dano temo. Preko te osnove smo poskušali priti do nasvetov in ključa za vzpostavitev avtoritete v razredu, tako za prvi dan srečanja z učenci, pa vse do pridobivanja, ohranjanja in morebitne izgube te avtoritete skozi leta. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je primerjala odgovore učencev, učiteljev in ravnatelja glede avtoritete pri posameznem ocenjevanem učitelju. Raziskava vključuje vprašanja o posamezni vrsti avtoritete pri posameznem učitelju, o značilnem ravnanju učitelja, o nastanku razredih pravil, o načinu umiritve motečih učencev, o pogostosti uporabe posameznih oblik dela pri pouku, o tipu učitelja; zajema tudi mnenja učiteljev o avtoriteti, vzpostavitvi avtoritete in ključni pomen pri vzpostavitvi in ohranjanju avtoritete. Primerjali smo odgovore učencev, učiteljev in ravnatelja, saj smo hoteli izvedeti, kako vidijo posamezni udeleženci učiteljevo avtoriteto. Raziskava je pokazala, da imajo učitelji boljše mnenje o svoji avtoriteti kot njihovi učenci. Ugotovili smo tudi, da učenci pogosteje vidijo svojega učitelja na podlagi čustvenega odnosa do njega, učitelj pa sebe pogosteje označi na podlagi sistemskih lastnosti. Zaradi tega je prišlo tudi do razlik pri določitvi tipa učitelja, saj se mnenja učencev in učitelja v večini niso ujemala. Ugotovili smo tudi, da obstaja vidna povezava med nastankom razrednih pravil in učiteljevo avtoriteto, saj se je pokazalo, da je učitelj z večjim vplivom avtokratične avtoritete sam sestavil razredna pravila, med tem ko so učitelji s pretežno demokratično avtoriteto z vplivom avtokratične avtoritete, sestavili razredna pravila skupaj z učenci. Učitelj, ki pa je imel vzpostavljen izrazito demokratično avtoriteto, pa je sestavljanje razrednih pravil prepustil učencem. Ugotovili smo, da je pomembno, kako si učitelj vzpostavlja avtoriteto in na kakšen način jo poskuša ohranjati, saj se na podlagi tega ločijo najboljši učitelji od dobrih, povprečnih in slabih.
Ključne besede: avtoriteta, vzpostavljanje avtoritete, učitelj, učenci
Objavljeno: 30.11.2015; Ogledov: 2744; Prenosov: 528
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

12.
Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščin
Arjana Savarin, 2016, diplomsko delo

Opis: Osrednji cilj in tudi namen diplomskega dela z naslovom Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščin je bil nazorno in celostno predstaviti fenomen reformsko-pedagoškega gibanja in koncepta reformske pedagogike v okviru pedagoškega in tudi širšega družbenega diskurza. Najprej smo želeli dokazati, da so spremembe, pobude oz. reforme na področju vzgoje in izobraževanja vedno pogojene z družbenimi spremembami oz. s specifičnim družbeno-političnim ozadjem. Ravno zaradi tega smo naprej proučili specifično družbeno-politično ozadje, ki je spodbudilo k nastanku reformsko-pedagoškega gibanja, ki se je navezovalo predvsem na: birokratizacijo življenjskih razmer in s tem tudi šolstva, vpliv gospodarske politike liberalnega kapitalizma na povečanje razslojenosti in revščine prebivalstva, kasneje pa tudi posledice prve svetovne vojne in oblikovanje novih nacionalnih držav in gibanj ter gospodarska kriza v 30. letih prejšnjega stoletja. Podrobneje smo opisali skupno vizijo reformsko-pedagoškega gibanja, ki je, kljub številnim različnim smerem in konceptualnim modelom, vključevala: željo po »novi« vzgoji in »novi« humanejši družbi, šolo po meri otroka, zavzemanje za humanizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa in odnosa med učitelji in učenci, prepričanje v otrokovo dobro naravo, spodbujanje otrokove aktivnosti, samoiniciativnosti in svobode, upoštevanje faz otrokovega razvoja, zavračanje rigidnih učnih metod in načrtov itd. Opozorili smo tudi na nekatere druge pomembne, a pogostokrat zamolčane značilnosti reformsko-pedagoških konceptov, in sicer na: njihovo heteronomnost pojavnih oblik, njihovo paradoksalnost v zvezi s formulacijo »moderno – konservativno«, njihovo specifično navezanost na določen družbeno-zgodovinski in tudi politični kontekst oz. razmere, na njihova razhajanja v teoriji in praksi, na njihove probleme s prožnostjo in neenotnostjo vsebine. Osrednjo pozornost smo namenili proučevanju pojava reformsko-pedagoškega gibanja med obema vojnama na Slovenskem in v zvezi s tem želeli opozorili na ključen doprinos le-tega v okviru izoblikovanja slovenske znanstvene pedagogike. Nazadnje pa smo se posvetili tudi problemom, ki ga je znotraj pedagoške vzgojne paradigme povzročila kritika avtoritete in uveljavljanje koncepta permisivne vzgoje v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja v ZDA, konec 80. in v 90. letih pa tudi v Sloveniji. Posledice, ki so nastale v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme neodvisno od avtoritete in pod okriljem permisivne vzgoje, pa so v neposredni pedagoški praksi povzročile: pomankanje učiteljske avtoritete, porast medvrstniškega nasilja in težave učencev pri spoštovanju šolskih pravil. Podali smo tudi nekatere rešitve v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme v okviru spreminjanja forme avtoritete v prihodnosti.
Ključne besede: naturalizem, senzualizem, reformsko pedagoško gibanje, reforma šole, vzgoja in izobraževanje, alternativni pedagoški koncepti, »stara« šola, »nova« šola, herbartizem, progresivna pedagogika, reformska pedagogika, duhoslovna pedagogika, »naravna« vzgoja, kulturna pedagogika, socialno-kritična pedagogika, pedagoška sociologija, delovna šola, mladinoslovje, družbeno-politični dejavniki, modernost, konservativnost, protislovnost, avtoriteta, permisivna vzgoja, patološki narcis, Ojdipov kompleks družbeni karakter
Objavljeno: 19.07.2016; Ogledov: 698; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

13.
SODOBNA VZGOJA SKOZI POGLED BOGDANA ŽORŽA
Mojca Štefančič, 2016, diplomsko delo

Opis: Bogdan Žorž je bil eden prvih strokovnjakov v Sloveniji, ki je opozoril na neustrezne posledice permisivne vzgoje, ki naj bi proizvajala t. i. "razvajence", ki imajo mnogo značilnosti patološkega narcisa, a so na življenje še slabše pripravljeni. Na osnovi dolgoletnih izkušenj pri delu z odklonskimi mladostniki se je jasno opredelil za odločno vzgojo, ki pa mora temeljiti na zaupnem odnosu z otrokom, pristnemu zanimanju zanj in doslednemu nadzoru. Le na tak način se po njegovem lahko vzgoji uravnovešeno mlado osebnost, ki bo kos vsakodnevnim življenjskim pritiskom.
Ključne besede: Vzgoja, permisivna vzgoja, razvajenost, vzgojne težave, prevzgoja, avtoriteta, pravila, zahteve, nadzor, razvoj osebnosti, avtonomija osebnosti.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 914; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (960,16 KB)

14.
USPEŠNOST TRENERJA V POVEZAVI Z AVTORITETO IN SLOGOM VODENJA V RAZLIČNIH NOGOMETNIH OKOLJIH
Dejan Nišandžić, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Delo trenerja zahteva različna znanja, ki so vezana tako na proces treninga kot tudi na področje vodenja. Slednje je izjemnega pomena in poleg osebnostnih lastnosti vodje zahteva sposobnost prilagoditve spremembam v okolju, kjer trenerji delujejo. Uspešnost samega vodenja je v večji meri odvisna tudi od strukture skupine in situacije, v kateri se skupina nahaja. Za uspešno delo mora vsak trener razviti lasten način vodenja, ki bo učinkovit glede na skupino in okolje, v katerem deluje. Poklic športnega trenerja nalaga trenerju veliko odgovornost, saj je kot vodja neposredno odgovoren za uspeh in doseganje postavljenih ciljev ekipe. Ob upoštevanju ambicij posameznikov in okolja mora vsak trener izbrati pravi stil vodenja in vzpostaviti avtoriteto na način, da ga bo sprejemala tako ekipa kot tudi posamezni člani ekipe. V diplomskem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med igralce različnih starostnih kategorij in tekmovalnih stopenj, raziskovali, kako različni načini vodenja vplivajo na igralce in kako slednji sprejemajo avtoriteto trenerjev, ki delujejo v posameznih klubih. Ugotavljali smo povezanost med naslednjimi spremenljivkami: starost igralca, veselje ob uspehu, potrtost ob neuspehu, sprejemanje avtoritete trenerja, spodbuda staršev, ambicioznost okolja in osebna ambicija igralca. Delo je sestavljeno iz dveh sklopov. V teoretičnem delu razlagamo osnove vodenja in avtoritete ter odnose, ki se pojavljajo v trenažnem procesu med trenerjem, nogometašem in starši nogometaša. Predstavili smo delovanje nogometnega kluba in organiziranost nogometnih tekmovanj v Sloveniji. Ta del naloge smo zaključili s predstavitvijo dveh gorenjskih klubov, ki tekmujeta na različnih stopnjah tekmovanja. S pomočjo raziskovalnega dela smo analizirali rezultate anketnih vprašalnikov ter potrdili oziroma zavrnili hipoteze, ki smo jih pred tem postavili. Diplomsko nalogo smo zaključili s kritično analizo in na podlagi rezultatov ankete podali predloge za izboljšave. Ugotavljamo, da razlike med igralci pri sprejemanju avtoritete trenerja in njihovem odzivu na različne načine vodenja na različnih stopnjah tekmovanj le niso tako velike, kot smo pričakovali pred raziskavo. Obravnavani vzorec na obeh stopnjah tekmovanj jasno izraža osebne ambicije igralcev, pozitiven odnos do avtoritete trenerja in ambicioznosti okolja, ki so predpogoj za uspešno nogometno pot in hkrati izziv za nogometne klube, ki bodo za kakovostno delovanje primorani slediti ambicijam otrok in staršev ter sodobnim trendom, ki jih nogometna igra narekuje.
Ključne besede: - vodenje - avtoriteta trenerja - ambicioznost okolja - vloga staršev - nogometna šola
Objavljeno: 28.10.2016; Ogledov: 485; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

15.
Posamezni vidki postavljanja meja in pravil pri predšolskem otroku z vidika staršev in vzgojiteljev v vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica
Saša Štukl, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela Posamezni vidiki postavljanja meja in pravil pri predšolskem otroku z vidika staršev in vzgojiteljev v vrtcu »Otona Župančiča« Slovenska Bistrica je raziskati značilnosti in načine postavljanja meja in pravil pri predšolskem otroku in obenem prikazati razlike in podobnosti med vzgojiteljicami in starši na primeru vrtca »Otona Župančiča« Slovenska Bistrica. V teoretičnem delu smo opredelili pomen družine in vloge staršev za razvoj predšolskega otroka, prav tako smo pojasnili vlogo in pomen meja in pravil za otroka v predšolskem obdobju, razčlenili smo strategije za doseganje spoštovanja postavljenih meja in pravil ter na koncu opredelili vlogo vzgojiteljev in ostalih strokovnih delavcev v vrtcu pri postavljanju meja. V empiričnem delu smo z raziskavo, ki temelji na deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni metodi pedagoškega raziskovanja, prikazali ugotovitve, da vzgojiteljice postavljajo pravila skupaj z otroki, medtem ko starši otrok ne vključujejo, obenem pa smo ugotovili, da so vzgojiteljice bolj dosledne pri mejah in pravilih kot starši.
Ključne besede: avtoriteta, doslednost, kazen, meje, pravila, predšolski otrok, vloga vrtca
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 321; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

16.
Vloga in pomen avtoritete ter moči za vodjo
Anja Krneta, 2019, diplomsko delo

Opis: Vodenje in biti vodja sta široka pojma, vodjo potrebuje vsako podjetje, saj brez njega ne more obstajati. Vsakega vodjo oblikujejo različni dejavniki in njegove lastnosti, zato pogosto slišimo o avtoriteti in moči vodje. Vodja je oseba, ki ji sledijo podrejeni, in prav od nje je pomembno odvisno, kako uspešno bo podjetje. Na svoje ''sledilce'' oziroma podrejene vpliva, jih usmerja in motivira in večinoma prav zaradi vodje podjetje raste ali v nasprotnem primeru propade. Vodja mora biti oseba, ki ji bodo ljudje z veseljem sledili, brez občutka, da to delajo samo za podjetje, ampak da imajo tudi sami korist. Leta preučevanja vodenja so prinesla kar nekaj teorij o lastnostih dobrega vodje in ali naj bodo ti za uspešnost podjetja usmerjeni na posameznike ali na delo v organizaciji. Izpostaviti velja, da so raziskovalci po letih preučevanj na tem področju ugotovili, da prav situacija določa primeren stil vodenja. Diplomsko delo vsebuje teoretični del o vodenju, teorijo o avtoriteti in moči, ki jo vodja poseduje. V diplomskem projektu smo skušali razložiti te pojme in jih povezati v smiselno celoto. Raziskali smo teorijo, nato pa smo ugotovili, da se v literaturi ne piše toliko o avtoriteti in moči vodje, zato smo izvedi še anketo, s katero smo to teorijo nadgradili in lažje prišli do zaključka. Terenska raziskava zajema raziskovalni del diplomskega projekta. Nanaša se na podrejene, ki so ocenjevali delo svojega vodje, in na njihove vodje, ki so ocenjevali lastno delo. Temeljna ugotovitev je, da zaposleni in vodje v splošnem vodenje in avtoriteto dojemajo na podoben način. Izjema so določene trditve, s katerimi lahko ugotovimo, da so največje razlike v dojemanju vodenja na strani vodij in njihovih podrejenih povezane s tem, ali vodja dejansko obravnava vse sodelavce enako, ali vodja spoštuje mnenje in počutje svojih podrejenih in ali je dovzeten za njihova mnenja. Te trditve smo tudi komentirali v raziskovalnem delu naloge. Na koncu raziskovalnega dela naloge podajamo še predloge za izboljšanje vodenja.
Ključne besede: vodenje, avtoriteta, moč, podrejeni, nadrejeni, teorije vodenja
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 30; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (551,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici