| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
KAZNOVANJE PREDŠOLSKIH OTROK
Vladka Tot, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Kaznovanje predšolskih otrok je v teoretičnem delu napisano nekaj besed iz različne literature o tem kaj sploh je kaznovanje, kako kaznovati, kakšno je učinkovito kaznovanje in kako se lahko izognemo kaznovanju. Napisanih je nekaj predlogov za sodobno kaznovanje, zraven tega pa smo napisali nekaj besed o tem, kdaj je kazen lahko vzgojna. Dotaknemo se različnih nagrad kot so pohvale, ali druge materialne nagrade ter napišemo nekaj o mejah, ki jih je potrebno jasno postavljati otroku. V empiričnem delu pa želimo preko vprašalnikov, ki jih posredujemo staršem predšolskih otrok, ugotoviti dejansko stanje današnjega kaznovanja in ugotoviti, kako so bili kaznovani starši. Vprašalniki so zajemali vprašanja kako, koliko, na kakšen način starši kaznujejo otroka in kaj menijo o telesnem ali kakršnem koli drugem kaznovanju. Zadali smo si nekaj vprašanj in dobili želene odgovore ter ovrgli ali potrdili določene hipoteze.
Ključne besede: kaznovanje, ljubezen, avtoriteta, vzgoja, meje, nagrade, kritika, spoštovanje, disciplina, učinkovitost, doslednost.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2440; Prenosov: 412
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

3.
VZGOJITELJICA V DEVETLETKI OZIROMA NJENA VLOGA V PRVEM RAZREDU DEVETLETKE
Darja Tekmec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo prikazali delo vzgojiteljice v devetletni osnovni šoli in njeno vlogo v prvem razredu. Vzgojiteljica namreč enakovredno sodeluje ob učiteljici 1. razreda. Diplomska naloga obsega dva dela, in sicer teoretični del ter empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili devetletno osnovno šolo in njene značilnosti ter Zakon o osnovni šoli. Podrobneje smo opisali delo vzgojiteljice v prvem razredu devetletke in kaj se vključuje v njeno delo. Opisali smo učni načrt organiziranega podaljšanega bivanja, saj so vzgojiteljice v veliki meri prisotne v podaljšanem bivanju. Ker v prvem razredu sodelujeta v timu vzgojiteljica in učiteljica, smo predstavili tovrstno timsko delo in pomen dela v timu, prav tako pa predstavili pomembnost medsebojne komunikacije, ki je pri njunem pedagoškem delu neizogibna. Predstavili smo avtoriteto vzgojitelja, saj je pri delu z otroki zelo pomembna. Z devetletno osnovno šolo se je uvedla novost, da vanjo vstopajo leto dni mlajši otroci, in sicer šestletni otroci, zato se nam je zdelo pomembno predstaviti tudi značilnosti teh otrok. Tako vzgojiteljica kot učiteljica jih morata dobro poznati, če hočeta z njimi delati, še posebej na začetku šolskega leta, ko se otroci vključujejo v čisto novo, drugačno okolje. V drugem, empiričnem delu, povzemamo rezultate, ki smo jih pridobili z anketiranjem vzgojiteljic, zaposlenih v prvem razredu osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da vzgojiteljice aktivno sodelujejo pri pouku in samem načrtovanju, da vzgojiteljice in učiteljice aktivno sodelujejo v timu, se med seboj razumejo, si izmenjujejo mnenja in delijo delo med seboj.
Ključne besede: devetletna osnovna šola, vzgojiteljica, učni načrt, podaljšano bivanje, timsko delo, komunikacija, avtoriteta.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 4992; Prenosov: 740
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
Položaj učitelja v sodobni narcistični družbi
Matjaž Zupančič, 2009, diplomsko delo

Opis: Položaj učitelja v družbi se nenehno spreminja. Šole in vzgojne organizacije zahtevata od njega znanja, ki se v preteklosti niso smatrala za pomembna. Težišče raziskovanja je analiza sodobne družbe, pojma narcizma ter odnosi med učiteljem in učencem. Ugotavlja se, ali je učitelj danes še kos dogodkom, ki se v zadnjem času odvijajo na šolah. Sodobna tehnologija je spremenila sistem človekovega zaznavanja realnosti in posledično njegovega vedenja. Pri analizi narcizma se ugotavlja, če je pojav zgolj negativen, ali ima tudi pozitivne lastnosti. Raziskava se dotakne družine, ki se spreminja, čeprav namen ostaja isti — vzgojiti otroka in ga pripraviti na življenje v družbi. Zaradi pojava interneta in mobilne tehnologije, se ustvarjajo nove baze podatkov, ki niso več skoncentrirane na področje šolstva in tako domači računalnik postaja priročnik za življenje. Učenci se vedejo drugače kot včasih, ker učitelj nima več klasične oblike avtoritete. Razpravlja se o tem, ali ima učitelj še možnost uveljavitve avtoritete v sodobni družbi. Začrtajo se smernice, kam pelje šolski sistem in kaj bo ta zahteval od učitelja in učenca. Mladi se ukvarjajo z drugačnimi problemi, kot njihovi starši in stari starši. Od človeka se še nikoli ni zahtevala takšna individualnost, po drugi strani pa postaja vse bolj odvisen od drugih.
Ključne besede: sodobna družba, narcizem, sodobni učitelj, šolski sistem, sodobna tehnologija, avtoriteta
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 2613; Prenosov: 520
.pdf Celotno besedilo (400,55 KB)

5.
AVTORITETA V VZGOJI IN POSTAVLJANJE MEJ
Simona Arnuš, 2010, diplomsko delo

Opis: Biti vzgojitelj, je zahtevna in odgovorna naloga. Želja vsakega starša in vzgojitelja je, da bi otroke vzgajal čim bolje, vendar včasih, lahko povsem nehote, pride do težav. Starši imajo radi svoje otroke in jim želijo le najboljše. Želijo, da razvijejo svoje talente, najdejo dobre prijatelje in poiščejo svoje mesto v življenju, kjer bodo srečni. Ustreči želijo njihovim željam, hkrati pa vedo, da jim morajo biti zgled, avtoriteta in morajo postaviti tudi meje njihovim zahtevam in vedenju, saj jih želijo pripraviti na življenje — na sobivanje z drugimi ljudmi. V diplomskem delu so podrobneje obravnavani trije večji pojmi: avtoriteta, vzgoja in postavljanje mej. V današnjem času se vse pogosteje sprašujemo, v kolikšni meri je v vzgoji avtoriteta prisotna, kako zelo je potrebna in kako si jo lahko pridobimo. V delu smo se opredelili tudi na vzgojo, vzgojne metode, vzgojne stile, potrebe otrok, in na medsebojne odnose, kateri so zelo pomembni pri vzgajanju otrok. Seznanimo se tudi s pomembnostjo postavljanja meja, njihovimi težavami in nasveti pri postavljanju, pomenom pohvale in nagrade, ter kaznimi in posledicami za neprimerno vedenje. Starši in vzgojitelji se pogosto tudi sprašujejo, kako najti ravnotežje med razvajanjem in strogostjo. Ni dobro, če so pretirano omejujoči ali preveč popustljivi. Iskanje prave mere vedno pomeni postavljanje jasnih, trdnih in pravičnih mej, ki se jih morajo otroci zavedati, jih poznati in se jih držati, saj so postavljene meje ključnega pomena pri vzgajanju otrok in pomembno vplivajo na oblikovanju avtoritete in moči v vzgoji. Otroci vsekakor potrebujejo avtoriteto, saj se le tako počutijo varne in sprejete. Če je ne dobijo, jo izsilijo.
Ključne besede: avtoriteta, vzgoja, vzgojni stili in metode, medsebojni odnosi, postavljanje mej, moteče vedenje in reševanje konfliktov, nagrada, kazen in posledice.
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 6067; Prenosov: 1867
.pdf Celotno besedilo (537,18 KB)

6.
REPRESIVNA VZGOJA V DRUŽINI
Vesna Černec, 2010, diplomsko delo

Opis: Družina je osnovna primarna celica družbe. Posebnost družine so čustva ljubezni, in to pri medsebojnih stikih, ki vežejo med seboj starše in otroke. Otroke vzgajamo s svojo navzočnostjo v njihovem življenju. To pomeni, da vplivamo nanje s sleherno obliko vedenja, ki so mu priča. Vse kar počenjamo in govorimo, spremljajo razna čustva in razpoloženja. Vrednote in napotki za vedenje in seznanjanje z življenjskimi dejstvi se prenašajo v družini od odraslih na otroke po različnih poteh. Vzgoja otroka na vseh stopnjah njegovega razvoja bo staršem in vzgojiteljem v mnogočem olajšana, če bodo poznali in upoštevali otrokove socialne potrebe. Vzgoja je posebna dejavnost ljudi v družbi, nujna je za obstoj družbe in posameznika. Diplomska naloga je razdeljena na poglavje o vzgoji kjer ima pomembno vlogo avtoriteta staršev. V drugem poglavju je predstavljena družina. Vključen je položaj otroka v družini, družinska vzgojna sredstva ter nagrajevanje in kaznovanje. Raziskave kažejo, da je oče bolj kaznovalen in zastrašujoč kot mati in glede na ta pričakovanja tudi bolj učinkovit . V tretjem poglavju je v ospredju represija v družini, ki vpliva na otrokov duševni razvoj. Pri takem otroku je verjetno, da bo imel tudi sam čustvene motnje ali pa bo agresiven in surov. Pomembna je tudi vzgoja v šolo in vplivi le te na otroka. Zadnje poglavje je namenjeno otrokovim pravicam in Konvenciji o otrokovih pravicah. Pri tem se pojavi vprašanje: Ali so otroci v družinah deležni teh pravic? V kolikšni meri jih starši kršijo in v kolikšno meri uresničujejo? Kakšne so posledice represivne vzgoje za otroke pri vključevanju v družbo in kako družba ukrepa v dobro otrok?
Ključne besede: vzgoja, družina, otrokove pravice, represivna vzgoja, kazen, vzgojni stili, vzgojne metode, avtoriteta staršev.
Objavljeno: 04.11.2010; Ogledov: 4437; Prenosov: 842
.pdf Celotno besedilo (687,00 KB)

7.
Moč in avtoriteta vodje v zdravstveni negi
Sibila Medved, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili medicinsko sestro kot vodjo v zdravstveni negi. Namen diplomske naloge je bil preučiti, kako pomembna je moč in avtoriteta vodje za vodenje zaposlenih k skupnim ciljem v zdravstveni negi. Diplomsko delo je teoretičnega značaja. Preučevali smo literaturo domačih in tujih avtorjev ter internetne vire s področja managementa in zdravstvene nege v zvezi z omenjeno tematiko. Za analizo podatkov smo uporabili deskriptivno metodo dela. Diplomsko delo predstavlja opredelitev petih vrst moči, ki so značilne za vodjo. Prav tako vsebuje naloga opredelitev pojma avtoriteta, ki jo ima vodja v organizaciji. Pri tem smo prišli do spoznanja, da je avtoriteta vodje odvisna od njegovega položaja, moči, ki jo poseduje in seveda od znanja s področja vodenja. Osredotočili smo se na medicinsko sestro vodjo v zdravstveni negi ter skušali ugotoviti pomembnost moči in avtoritete vodje pri vodenju zaposlenih v zdravstveni negi. Spoznali smo, da ima medicinska sestra vodja v zdravstveni negi moč, ki ji je po eni strani dana že s samo pozicijo v organizaciji. Ta oblika moči je seveda odvisna od položaja, ki ga vodja zaseda v organizacijski hierarhiji ustanove. Ugotovili smo tudi, da je za uspešno vodenje pomemben sklop osebnostnih moči vodje, da se zaposleni z vodjo lažje identificirajo, ga spoštujejo in mu sledijo, kar pa ima za posledico, da zadovoljni opravljajo svoje delo in dosegajo zastavljene cilje. Prav tako pa je ključnega pomena za vodje, da se le ti izobražujejo na področju vodenja, saj bodo le tako kos zahtevam, ki so posledica nenehnih sprememb in smo jim priča tudi v zdravstveni negi.
Ključne besede: Medicinska sestra, zdravstvena nega, vodja, avtoriteta, moč
Objavljeno: 14.06.2011; Ogledov: 2253; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (269,55 KB)

8.
9.
VZGOJA DVEH GENERACIJ
Lidija Ambrož, 2014, diplomsko delo

Opis: Večkrat v življenju je vsak od nas že slišal, da je biti starš najtežja in najbolj odgovorna naloga. Biti ob tem še dober vzgojitelj, pa je včasih delo diplomata, prijatelja in še kaj od naštetih misli bi lahko opredelili. Vsak starš ima v sebi željo, da bi otroka vzgojil v zdravo, zadovoljno osebnost, kot radi rečemo: »da bi otrok bil lepo vzgojen«. Ker smo ljudje čuteča bitja in imamo radi svoje otroke, kakor so naši starši imeli radi nas. Ravno zadnja misel je ključna nit diplomske naloge. V njej smo poskušali opredeliti ali sami danes vzgajamo tako kot so vzgajali nas, oziroma ali so se metode vzgoje z leti spremenile. Ključna ugotovitev je, da je vzgoja v veliki meri ostala podobna vzgoji naših staršev. Spremenile so se nekatere kazenske metode, kajti sodoben način življenja, več informacijske tehnologije, tudi večja in predvsem bolj raznolika dostopnost medijskih vsebin, nas razlikujeta v kaznih. Včasih nismo smeli s prijatelji ven, danes otroci ne smejo pred televizijski sprejemnik ali računalnik. V nalogi so predstavljene nekatere metode vzgoje in opredeljen pojem vzgoje, avtoritete, postavljanja meja, doslednosti in otrokove aktivne vloge pri procesu same vzgoje. Ob tem je neizbežno omeniti še v nalogi predstavljeno tematiko o tem, kako pomembno je pri otroku privzgojiti čut za resnicoljubnost in odgovornost. Seveda je ta čut refleksija na dejanja in besede staršev – pomembno je namreč, da besede staršev, ne ostanejo zgolj besede, štejejo tudi dejanja in otroci so v marsikaterem ravnanju zrcalo svojih staršev. Pri tem je nujno poudariti pomen dvosmerne komunikacije: povedati – slišati – odgovoriti. Bistvena, oziroma generalna misel te diplomske naloge je ta, da se splošno gledano način vzgoje, oziroma način vodenja skozi faze odraščanja ni bistveno spremenil. Kot je v nalogi razvidno, se v marsikaterem vprašanju kar 80% ujemamo z vlogo vzgojitelja naših staršev. Kot že zapisano, razliko je moč opaziti v metodah kaznovanja, skrbi in sam način vzgoje je ostal v bistvu nespremenjen. Ohranili smo avtoriteto starša, otrokom pa s tem zagotavljamo zanesljivo in varno odraščanje na njihovi poti do zrele in odrasle osebnosti.
Ključne besede: Vzgoja, otroci, starši, zaupanje, meje, doslednost, avtoriteta.
Objavljeno: 17.04.2014; Ogledov: 949; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

10.
Dolžnosti otrok v predšolskem obdobju
Miha Vrbnjak, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Dolžnosti otrok v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pojme in teorijo, ki se navezujejo na sam naslov diplomskega dela. To so dolžnosti, vzgoja, odgovornost, spoštovanje in avtoriteta. Živimo namreč v času, ko se vse bolj zavedamo pravic, medtem ko vedenje o dolžnostih tone v pozabo, čeprav so prav dolžnosti tiste, ki bi se jih morali najprej zavedati in jih negovati. V empiričnem delu smo predstavili in interpretirali rezultate raziskave, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 150 vzgojiteljev in 150 staršev. Naj povemo, da smo v tem delu uporabili termin vzgojitelj za oboje, za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali se starši in vzgojitelji še zavedajo dolžnosti, ali jih še uporabljajo in koliko jim pomenijo. Seveda smo želeli pri njih vzbuditi tudi razmišljanje o dolžnostih. Podatke, ki smo jih pridobili z anketnimi vprašalniki, smo obdelali s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences). Ugotovili smo, da so imeli starši in vzgojitelji zelo različne poglede na določene dolžnosti in da dolžnosti še niso povsem pozabljene.
Ključne besede: Avtoriteta, dolžnost, odgovornost, otrok, predšolska vzgoja, spoštovanje, vzgoja.
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 1022; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (934,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici