| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
AVTONOMIJA UNIVERZE V HABILITACIJSKIH POSTOPKIH
Alen Vidonja, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o razvoju univerz skozi čas in je podkrepljena z nekaterimi ključnimi dokumenti, ki so vplivali na razvoj tega področja. Temeljni poudarek naloge je na ustavno priznani pravici univerze, t.j. pravici do avtonomije, ki je podrobneje predstavljena skozi habilitacijski postopek. Posamezna poglavja pa so zaključena z aktualnimi vprašanji in stališči do obravnavanega področja. Zaradi lažje predstave aktualne problematike, diplomska naloga vsebuje tudi analizo dveh sodnih odločb upravnega sodišča, ki prikazujeta stališče sodne veje oblasti do avtonomije univerze v habilitacijskih postopkih.
Ključne besede: Avtonomija univerze Bolonjska deklaracija Državne univerze Deklarativni dokumenti s področja visokega šolstva Habilitacijski postopek Magna Charta Universitatum Merila za volitve v nazive Odločitev po prostem preudarku Pravna subjektiviteta univerze Privatne univerze Razvojni procesi univerz Smiselna uporaba zakona o splošnem upravnem postopku Subsidiarna uporaba zakona o splošnem upravnem postopku
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2318; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (800,70 KB)

2.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ŠTUDENTOV IN POSTOPKI NJIHOVEGA URESNIČEVANJA
Uroš Kline, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava postopke, v katerih organi univerze odločajo o pravicah in dolžnostih študentov, in postopke, v katerih študenti uveljavljajo varstvo svojih pravic. Besedilo je razdeljeno na tri tematske skope. Prvi sklop obravnava pravni položaj univerze in študentov. Pri pravnem položaju univerze je obravnavan pravni status univerze in članic univerze (fakultet) v slovenskem pravnem redu, kjer je še posebej izpostavljena avtonomija univerze, položaj študentov pa diplomsko delo obravnava skozi njihove pravice in dolžnosti, ki jih določajo zakoni, podzakonski akti ter akti univerze. Diplomska naloga se nadaljuje s pravnimi vprašanji pri uporabi procesnih pravil v postopkih odločanja o pravicah in dolžnostih študentov. Do tukaj je namen diplomskega dela predvsem predstaviti položaj univerze in študentov v Sloveniji na splošno, za vse univerze in vse študente. V tretjem delu, kjer so obravnavani posamezni najpomembnejši (tudi najpogostejši) postopki, v katerih organi univerze odločajo o pravicah in dolžnostih študentov, so ti postopki obravnavani skozi akte Univerze v Mariboru. Predstavljeni so naslednji postopki: postopek vpisa na univerzo, izredna odobritev vpisa v višji letnik, ponavljanje letnika, podaljšanje statusa študenta, postopek pridobitve posebnega statusa študenta, postopek disciplinske odgovornosti študenta in postopek ugovora zoper oceno. Vsak tak postopek je razdeljen najprej na teoretičen del, v katerem je opredeljena pravna ureditev postopka, temu pa sledi praktičen primer iz prakse. Namen in hkrati cilj diplomske naloge je torej podrobneje predstaviti status študenta Univerze v Mariboru, pravice in dolžnosti, ki mu jih ta status prinaša, ter postopke, v katerih se odloča o njegovih pravicah in dolžnostih. Diplomsko delo je namenjeno bralcem, ki jih obravnavana tematika zanima, še posebej pa študentom, ki so postali udeleženci postopkov, v katerih organi Univerze v Mariboru odločajo o njihovih pravica in dolžnostih.
Ključne besede: avtonomija univerze, pravni status univerze, smiselna uporaba zakona o splošnem upravnem postopku, subsidiarna uporaba zakona o splošnem upravnem postopku, vpis na univerzo, izjemna odobritev vpisa v višji letnik, ponavljanje letnika, podaljšanje statusa študenta, študent s posebnim statusom, disciplinski postopek, ugovor zoper oceno
Objavljeno: 12.04.2012; Ogledov: 2062; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (870,11 KB)

3.
DELOVNO-PRAVNI POLOŽAJ VISOKOŠOLSKEGA UČITELJA
Janja Deutschmann, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V skladu z veljavnim Zakonom o visokem šolstvu (v nadaljevanju: ZVIS) so visokošolski učitelji, docent, izredni profesor, redni profesor ter lektor. V visokošolskih strokovnih programih so visokošolski učitelji tudi predavatelji in višji predavatelji. Delo visokošolskega učitelja zajema raziskovalno delo na svojem področju. Svoje prispevke k razvoju znanosti visokošolski učitelji objavljajo v mednarodnih in domačih znanstvenih in strokovnih revijah, knjigah in elektronskih medijih. Delo visokošolskega učitelja sega tudi na opravljanje pedagoškega dela (posredna in neposredna pedagoška dejavnost). V sled navedenega lahko visokošolskega učitelja opredelimo tudi kot nekoga, ki skozi različne oblike pedagoškega dela (predavanja, seminarji, vaje,…) prenaša svoje znanje na študente visokošolskih zavodov. Delovnopravni položaj visokošolskega učitelja je v Republiki Sloveniji urejen z različnimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Pri opredelitvi delovnopravnega položaja visokošolskega učitelja je bistvenega pomena predstavitev pogojev, ki so potrebni za zasedbo delovnega mesta. Temeljni pogoj za zasedbo delovnega mesta visokošolskega učitelja v Republiki Sloveniji je izvolitev v naziv, t.i. habilitacijski postopek, skozi katerega se odraža tudi ustavna pravica univerze t.j. avtonomija univerze. V primeru neizpolnjevanja navedenega pogoja ni mogoča sklenitev pogodbe o zaposlitvi z visokošolskim učiteljem oz. sodelavcem oz. nastane razlog na strani delodajalca za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Ključne besede: javni uslužbenec, javni sektor, visokošolski učitelj, izvolitev v naziv, avtonomija univerze, posredna in neposredna pedagoška obveznost, zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti, sobotno leto, dopolnilno delo
Objavljeno: 19.04.2016; Ogledov: 620; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Subsidiarna in smiselna uporaba Zakona o splošnem upravnem postopku v postopkih pri uveljavljanju pravic in dolžnosti študentov pri nas in ureditev v izbranih evropskih državah
Blanka Fras, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavano ključno vprašanje, ali gre za prekoračitev avtonomije slovenskih univerz pri sprejemanju in uporabi internih procesnih predpisov in posledično, v katerih postopkih pri uveljavljanju pravic in dolžnosti študentov se Zakon o splošnem upravnem (ZUP) postopku uporablja subsidiarno ali le smiselno. Pravica do izobraževanja je ustavna pravica, ki določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo, pri čemer mora biti upoštevano načelo enakosti pred zakonom. Univerze so avtonomne na podlagi Ustave Republike Slovenije, poudarek v tem prispevku pa je na avtonomiji v smislu samostojnosti pri sprejemanju predpisov ter na stopnji avtonomije univerz, saj le-te zaradi nujnosti upoštevanja ostalih ustavno zagotovljenih pravic ne morejo imeti popolne avtonomije. Avtonomija je prednost, a tudi slabost v smislu, da je potrebno posamezna področja še posebej skrbno urediti z internimi predpisi, ki niso v nasprotju z nadrejenimi zakonskimi predpisi in ustavo. Na splošno velja, da je upravni postopek sistem procesnih pravil, po katerih ravnajo upravni in drugi organi (tudi univerze kot izvajalci javnih služb), kadar odločajo v upravnih zadevah o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank. Splošna pravila upravnega postopka na vseh upravnih področjih v vseh upravnih zadevah ureja ZUP. V kolikor zaradi posebnosti nekega upravnega področja splošna pravila ZUP ne ustrezajo ali niso zadostna, se lahko posamezno postopkovno vprašanje ali več posebnih pravil upravnega postopka uredijo drugače ali na novo s posebnim zakonom, ZUP pa se uporablja podrejeno oziroma dopolnilno. ZUP se uporablja tudi v drugih javnopravnih, torej »neupravnih« zadevah, a v teh primerih le smiselno. Sem sodijo postopki v zvezi z uveljavljanjem večine pravic in dolžnosti študentov, kot jih opredeljujejo Zakon o visokem šolstvu (ZVis) in interni akti univerz, pri čemer pa sledi obveza univerz in drugih izobraževalnih institucij, da ravnajo po ZUP (ravnanje z nepopolno vlogo, obrazložitev odločitve ipd.). Vendarle pa so na visokošolskem področju odstopanja nujna, potrebna in upravičena. ZVis kot posebni zakon na področju visokega šolstva ne vsebuje postopkovnih določb glede uveljavljanja pravic in dolžnosti študentov, ampak posamezne postopke, razen prijavno-sprejemnega postopka ter vpisnega postopka, prepušča avtonomnemu urejanju univerz. Pri vpisu na fakultete je sicer določeno, da univerze oz. fakultete avtonomno določijo pogoje za vpis, sam postopek pa je določen na nacionalni ravni s pravilnikom pristojnega ministra, moral pa bi biti urejen z zakonom kot »lex specialis« v odnosu do ZUP (»lex generalis«).
Ključne besede: avtonomija univerze, posebni upravni postopki, subsidiarna raba ZUP, smiselna raba ZUP, interni akti univerz, pravice in dolžnosti študentov, izhodišča za procesni zakon, pravni predpisi v visokem šolstvu.
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 2199; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici