SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Strokovna avtonomija učitelja v osnovni šoli
Tamara Farič, 2016, magistrsko delo

Opis: Učiteljski poklic je lep, a hkrati zelo zahteven, saj biti strokovno avtonomen učitelj zahteva od človeka zelo veliko. Zato je prav govoriti o avtonomiji učitelja – predvsem strokovni avtonomiji učitelja kot eni izmed učiteljevih vrednot in eni izmed dimenzij njegove profesionalnosti. Avtonomija je tema, s katero se strokovnjaki sicer ukvarjajo že zelo dolgo, vendar je v današnjem času in prostoru še vedno zelo pomembna in aktualna. V empiričnem delu magistrskega dela smo proučili strokovno avtonomijo učitelja v osnovni šoli pri nas, in sicer, kako današnji učitelji sami dojemajo in si razlagajo svojo strokovno avtonomijo, kako ocenjujejo svojo strokovno avtonomijo ter njene posamezne dimenzije, kako ocenjujejo vpliv različnih zunanjih dejavnikov na svojo strokovno avtonomijo, kako dojemajo podporo in pomoč pri uvajanju sprememb pri pouku, kako se čutijo strokovno usposobljeni oz. pripravljeni, kako pojmujejo svoj odnos s starši ter kako pojmujejo svojo vlogo in položaj. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na delovne izkušnje v šolstvu (število let poučevanja) in stopnjo poučevanja (razredni, predmetni pouk) učiteljev v osnovni šoli. Podatke za raziskavo smo s pomočjo anketnega vprašalnika zbrali v šolskem letu 2014/2015, in sicer na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 203 učiteljev. Rezultati naše raziskave kažejo, da učitelji ustrezno dojemajo, razumejo in si razlagajo svojo strokovno avtonomijo. Presenetljivo visoko učitelji ocenjujejo svojo strokovno avtonomijo ter njene posamezne dimenzije, vpliv različnih zunanjih dejavnikov na svojo strokovno avtonomijo pa ocenjujejo dokaj skladno s teoretičnimi spoznanji in ugotovitvami. Učitelji pozitivno dojemajo tudi podporo in pomoč pri uvajanju sprememb pri pouku ter se čutijo precej visoko strokovno usposobljeni oz. pripravljeni za svoje delo. Presenetljivo pozitivno pa ocenjujejo tudi svoj odnos s starši ter pojmujejo svojo vlogo in položaj.
Ključne besede: sodobni učitelj v osnovni šoli, osebnostni razvoj učitelja, strokovni oz. profesionalni razvoj učitelja, avtonomija, strokovna avtonomija učitelja
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 384; Prenosov: 36
.pdf Polno besedilo (3,39 MB)

2.
Stališča osnovnošolskih učiteljev slovenščine do lastnega pedagoškega poklica
Ninetta Gnidovec Rozman, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo stališča osnovnošolskih učiteljev do lastnega pedagoškega poklica. Prvi del diplomskega dela predstavlja teoretičen okvir za empirično raziskavo. Znotraj tega smo opisali učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj in t. i. (profesionalni) učiteljski stres. Na kratko smo predstavili tudi predmet slovenščine v osnovni šoli ter poklic slovenista − učitelja, ki poučuje slovenščino. Drugi del diplomskega dela temelji na empirični raziskavi, katere namen je bil raziskati: učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj, učiteljski stres oz. stres, ki se pojavlja na delovnem mestu, mnenja učiteljev slovenščine o lastnem poklicu ter njihovo delo pri pouku slovenščine. Za raziskavo smo sestavili anketni vprašalnik, ki je bil smiselno − glede na problematiko − razdeljen na štiri sklope in začetni uvodni del, ki je zajemal navodila in osnovne podatke učiteljev: spol, starost in delovno dobo. Osnovno populacijo, ki smo jo preučevali, predstavljajo učitelji dolenjske, posavske, osrednje, zasavske in savinjske regije. V raziskavi je sodelovalo 50 učiteljev. Izsledki te so pokazali, da se učitelji slovenščine v največji meri uporabljajo demokratičnega stila poučevanja, medtem ko svoj profil označujejo z visoko stopnjo pedagoške in splošne kompetentnosti, kar nakazuje na njihovo strokovnost in človeškost hkrati. Velik pomen pripisujejo povratnim informacijam, ki jih prejmejo s strani učencev. Svoje spretnosti poučevanja so v celoti ocenili kot skorajda izjemne; najbolj je izstopala spretnost samozavestnega podajanja snovi. Učitelji, ki slovenščino poučujejo v osnovni šoli, se čutijo popolnoma avtonomne pri izbiri metod in oblik dela ter izbiri učnih pripomočkov. Podatki so v nadaljevanju raziskave pokazali, da učitelji slovenščine t. i. ''šolski stres'' v največji meri doživljajo pri preverjanju in ocenjevanju znanja ter ponavljajočih se slabih ocenah in neuspehih učencev. Najpogosteje ga zaznavajo na čustvenem področju, kot posledico pa v največjem številu navajajo jok. V stresnih situacijah se ti sproščajo s pogovorom ob kavi; tako da se zaupajo partnerju, prijatelju ali sodelavcu. Ugotovili smo tudi, da učitelji na svoj poklic niso ravno najbolj ponosni, vendarle pa jih ta osrečuje. Tudi za odločitev istega poklica bi se večina odločila še enkrat. O sebi menijo, da so odlični pedagogi ter da je njihov poklic premalo cenjen in preslabo plačan. Raziskali smo tudi naklonjenost učiteljev slovenščine jezikovnemu in književnemu pouku, bodisi zaradi pisanja priprav, ocenjevanja, poučevanja, izbire vsebin in učbenikov; izkazalo se je, da povsod prednjači književnost. Tudi mnenje učiteljev o tem, katero vrsto pouka imajo rajši učenci, je naklonjeno književnosti.
Ključne besede: poklic učitelja slovenščine, profesionalni razvoj, kompetence oz. učiteljeve spretnosti, avtonomija, stres učiteljev in učencev, jezikovni in književni pouk
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 255; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (14,46 MB)

3.
Primerjava poučevanja fizike in astronomije na izbranih osnovnih in srednjih šolah v Avstriji in Sloveniji
Doroteja Kardum, 2016, diplomsko delo

Opis: Vzgoja in izobraževanje sta temelja prihodnosti in osnovni človekovi pravici sodobnega sveta. Vsaka država, ki se zaveda pomembnosti kvalitetnega izobraževanja in kaj ji ta na daljši rok prinese, želi ustvariti izobraževalni sistem, ki bi državljane izoblikoval v samostojne in odgovorne osebke, ki se lahko opirajo na kakovostno pridobljeno znanje, obenem pa, najbolj ustrezal potrebam države same. V diplomskem delu smo raziskovali štiri velika poglavja izobraževalnega sistema Slovenije in Avstrije. V prvem poglavju smo opisovali in med seboj primerjali sisteme primarne, sekundarne in terciarne ravni izobraževanja obeh držav. Opisali smo učne načrte primarnega in izbrane učne načrte sekundarnega izobraževanja predmetov iz vsebin fizike in astronomije. Zanimalo nas je, v čem so si učni načrti obeh držav na določeni ravni med seboj podobni in v čem se razlikujejo. V tretjem poglavju smo raziskovali avtonomijo učiteljev obeh držav. Pri tem smo na primarni, nižji in višji sekundarni ravni izobraževanja izvedli intervjuje učiteljev in jih povprašali o njihovem osebnem mnenju, kako avtonomni so pri urah pouka iz vsebin iz fizike in astronomije, izbiri učnih metod, učbenikov, ocenjevanju znanja, nakupih fizikalnih pripomočkov, načrtovanju ekskurzij na temo fizike in astronomije ter o številu ur, ki jih lahko namenijo temam po lastni izbiri. Odgovore smo analizirali in med seboj primerjali. V zadnjem poglavju diplomskega dela smo opisali izobraževanje učitelja fizike obeh držav in med seboj primerjali predmetnike izbranih fakultet, ki nudijo izobraževalne programe fizike, saj smo predvidevali, da do razlik pride tudi tam.
Ključne besede: Šolski sistem, poučevanje, avtonomija učitelja, učni načrti, fizika in astronomija.
Objavljeno: 25.11.2016; Ogledov: 284; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (1,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici