| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIVOLITEV V MEDICINSKI POSEG OSEB, KI NISO SPOSOBNE ODLOČATI O SEBI
Petra Šubernik, 2009, diplomsko delo

Opis: V delu je opisan pomen avtonomije pacienta glede medicinskih posegov in zdravstvene oskrbe. Praviloma ni dovoljeno opraviti medicinskega posega brez soglasja pacienta. Da pa se bo pacient lahko pravilno odločil, mora zdravnik najprej opraviti pojasnilno dolžnost. Kadar gre za osebe, ki niso spoosobne odločanja o sebi, bodo takšno privolitev dali njihovi zakoniti zastopniki. Pacient lahko poda tudi vnaprejšnjo izjavo volje za primere, ko ne bo sposoben odločati sam o sebi. Na koncu je predstavljena tudi odgovornost zdravnika za zdravstvene ukrepe brez privolitve. V teorijo so vpeti tudi primeri iz domače in tuje sodne prakse.
Ključne besede: Pacient, avtonomija pacienta, pojasnilna dolžnost, privolitvena sposobnost, vnaprej izražena volja, odgovornost zdravnika.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2995; Prenosov: 642
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

2.
POJASNILNA DOLŽNOST, ODLOČANJE O ZDRAVLJENJU IN VNAPREJ IZRAŽENA VOLJA V PROCESU ZDRAVSTVENE OSKRBE PACIENTA
Kaja Takač, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena avtonomija pacienta pri odločanju o zdravljenju, tako v času popolne sposobnosti odločanja o sebi, kot tudi za primere, ko tega ne bo zmožen. Pacient naj ne bi imel samo pasivne vloge pri zdravljenju, temveč tudi aktivno. Dana mu je pravica do privolitve ali zavrnitve določenega medicinskega posega, kot tudi preklic privolitve ali zavrnitve. Glavno vodilo vsakršne zdravstvene oskrbe je pacientova volja. V tej fazi odigra pomembno vlogo pojasnilna dolžnost, ki je temelj pacientove avtonomije in mora biti razumljiva in tako obsežna, da bo pacient razumel, kaj lahko pričakuje od posega. V kolikor zdravnik ne opravi pojasnilne dolžnosti, ali jo opravi pomanjkljivo, lahko pride do odškodninske ali celo kazenske odgovornosti. Izjemoma lahko zdravnik pojasnilo opusti, kadar bi bolnikov vpogled v medicinsko dokumentacijo škodljivo vplival na njegovo zdravstveno stanje. Kadar pacient ni v stanju, ko bi lahko dal svoj pristanek v določeno zdravstveno oskrbo, poseg pa je nujen zaradi neposredne nevarnosti za življenje, govorimo o nujni medicinski pomoči. Le takrat je zdravnik upravičen napraviti poseg brez bolnikove privolitve. Vsak polnoletni pacient, ki je sposoben odločati o sebi, ima možnost izraziti voljo o tem, kakšna naj bo njegova zdravstevna oskrba v primeru, da ne bo več sposoben odločanja o sebi. Tako ima pravico do postavitve svojega zdravstvenega pooblaščenca, pravico do izključitve oz. omejitve oseb, ki so upravičene do odločanja o njegovi zdravstveni oskrbi ter pravico do vnaprej izražene volje glede njegove bodoče zdravstvene oskrbe. Zdravnik mora v določenem primeru upoštevati pacientovo vnaprejšnjo voljo, lahko pa mu je le kot smernica pri zdravljenju. Za konec je primerjalno predstavljena tudi angleška in nemška pravna ureditev instituta vnaprej izražene volje.
Ključne besede: Avtonomija pacienta, pojasnilna dolžnost, terapevtski privilegij, privolitev v zdravstveno oskrbo, zavrnitev zdravstvene oskrbe, nujna medicinska pomoč, pacientov pooblaščenec, vnaprej izražena volja.
Objavljeno: 30.09.2010; Ogledov: 4044; Prenosov: 865
.pdf Celotno besedilo (489,43 KB)

3.
AVTONOMIJA PACIENTA
Tiso Cvetković, 2014, diplomsko delo

Opis: Diploma govori o avtonomiji pacienta. Opisane so temeljne pravice pacienta in primerjava z drugimi državami.
Ključne besede: avtonomija pacienta, samoodločanje, pojasnilna dolžnost, pravice pacienta
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 1436; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (429,37 KB)

4.
PRAVICA DO VNAPREJ IZRAŽENE VOLJE
Nastja Leskovar, 2015, diplomsko delo

Opis: Pravica do vnaprej izražene volje daje pacientu upravičenje odločati, kakšna naj bo njegova oskrba in zdravljenje v primeru, ko sam ne bo sposoben podati svoje odločitve. Pravica poudarja avtonomijo volje pacienta, ter njegovo aktivnost pri skrbi za svoje zdravje. V praksi pomeni, da lahko vsak polnoleten pacient, ki je sposoben odločati o sebi, določi svojega zdravstvenega pooblaščenca, ki ima pravico do seznanitve s pacientovo zdravstveno dokumentacijo in zdravstvenim stanjem. Naloga je osredotočena na predstavitev pomena pravice do vnaprej izražene volje ter njenih predpostavk. Govori o omejitvah in izjemah pravice ter o pravni ureditvi v Sloveniji in na tujem. Diplomsko delo je namenjeno predvsem posameznikom, ki bi si želeli izvedeti več o pomenu pravice do vnaprej izražene volje, ter o njenem uveljavljanju.
Ključne besede: Pacient, zdravstveni pooblaščenec, Zakon o pacientovih pravicah, vnaprej izražena volja, avtonomija pacienta.
Objavljeno: 20.04.2016; Ogledov: 1337; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (532,17 KB)

5.
DOLOČANJE PACIENTOVE NAJVEČJE ZDRAVSTVENE KORISTI S POUDARKOM NA VNAPREJ IZRAŽENI VOLJI PO SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM PRAVU
Jana Balažič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med določanjem pacientove največje (zdravstvene) koristi po slovenskem in angleškem pravu, s posebnim poudarkom na vnaprej izraženi volji pacienta. Sodobni zakoni s področja pacientovih pravic vse bolj poudarjajo aktivno vlogo pacienta in ga tako predstavljajo kot partnerja pri njegovi zdravstveni obravnavi. Dokler je pacient sposoben sprejemati odločitve v svojo korist, je njegova odločitev glede predlaganega zdravstvenega posega za zdravnike zavezujoča, kljub temu, da morda menijo, da ni v njegovo najboljšo korist. V imenu pacientov, ki pa zaradi določenega zdravstvenega stanja ne morejo sprejemati odločitev v svojem nadaljnjem zdravljenju, odločitev sprejme nekdo drug. Vse odločitve morajo biti sprejete v pacientovi največji (zdravstveni) koristi, upoštevane morajo biti tudi njegove želje in stališča, ki jih je izjavil v preteklosti. Predpisana je tudi vključitev svojcev pacienta, da se skupaj oblikuje najboljša odločitev. Kakšno težo dejansko nosijo pretekle želje, prepričanja in vrednote pacienta, v imenu katerega se sprejema odločitev? Če pacient ni predhodno pripravil izjave vnaprej izražene volje, ki zadosti vsem zakonskim pogojem za veljavnost, je ovrednotenje takih neuradnih želja pacienta v rokah odločevalca – v Sloveniji zdravniškega tima na čelu z odgovornim zdravnikom, v Angliji in Walesu pa sodišča. V Sloveniji ima primarno vlogo pri oblikovanju odločitev zdravnik, saj ta tudi predlaga končno odločitev, ki je v najboljšem zdravstvenem interesu pacienta. Angleška sodna praksa je šla korak dlje, saj je postavila jasen standard, da to, kar je v najboljšem zdravstvenem interesu pacienta, ni nujno tudi v njegovem najboljšem interesu. Najboljši interesi posameznega pacienta morajo tako poleg zdravstvenih interesov ali okoliščin vključevati tudi čustvene in socialne interese, ter vse druge, ki bi lahko bili pomembni za njegovo dobrobit. Širša interpretacija angleških najboljših interesov bi lahko koristila tudi odločevalcem v Sloveniji.
Ključne besede: Pacient, pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, avtonomija pacienta, vnaprej izražena volja, soglasje, prekinitev zdravljenja, pacientova največja zdravstvena korist, pacientova največja korist, vpliv preteklih želja in stališč, vključevanje svojcev v proces odločanja.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 483; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (585,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici