| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SISTEM SKLEPANJA KOLEKTIVNIH POGODB V RS
Sašo Ferenčič, 2011, diplomsko delo

Opis: Kolektivne pogodbe so zelo učinkovito sredstvo za urejanje delovnih pogojev ter razmerij med socialnimi partnerji. Sistem sklepanja kolektivnih pogodb je svoboden in prostovoljen, kar je tudi na splošno, eno izmed temeljnih načel kolektivnih pogodb. Postopek sklepanja kolektivnih pogodb zajema opredelitev strank kolektivnih pogajanj, proces pogajanja, ter registracijo in objavo sporazumno sklenjene kolektivne pogodbe. Na teh temeljnih načelih pa sloni tudi naš Zakon o kolektivnih pogodbah, kateri ne predpisuje obveznega sklepanja kolektivnih pogodb niti ne predpisuje obvezne sestavine. Kar pomeni, da obstaja avtonomija pogodbenih strank, katere lahko svobodno urejajo medsebojna delovnopravna razmerja. Vendar pa obstaja tudi omejitev avtonomije kolektivnih pogajanj, ampak to le v primeru, če bi šlo za omejevanje zaradi zagotavljanja ali varstva pravic drugih. Tako omejitev pa lahko določi le Ustava ali zakon. Na nacionalno pravno ureditev avtonomije kolektivnega pogajanja vpliva tudi pravo EU, kar je razvidno iz novejše prakse Sodišča Evropske Unije, predvsem v zadevah ki se nanašajo na uporabo pravil EU o konkurenci, prostem pretoku oseb, opravljanju storitev in s področja socialne politike. Tu gre za sodno prakso v relevantnih zadevah Laval in Viking, iz katerih izhaja stališče, da iz prava EU ne bi smelo izhajati strožje ali pa dodatne omejitve, kot pa pravico do kolektivnega pogajanja jamčijo tradicije in nacionalne zakonodaje držav članic.
Ključne besede: sklepanje kolektivnih pogodb, kolektivna pogodba, avtonomija kolektivnega pogajanja, sindikalna svoboda, reprezentativnost, socialni partnerji
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 3169; Prenosov: 460
.pdf Celotno besedilo (461,84 KB)

2.
Kolektivna delovna razmerja v dobi prekarnih oblik dela in digitalizacije
Špela Klančnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so obravnavana kolektivna delovna razmerja v dobi sodobne tehnologije in digitalizacije, kjer obseg prekarnega dela narašča. Eden od vzrokov za to je v večji fleksibilnosti trga dela, ki naj bi prispevala k večjim dobičkom in konkurenčnosti na globalnem trgu. Po drugi strani pa na to vpliva digitalizacija, ki spreminja organizacijo, oblike in način samega dela. V zvezi z varstvom pravnega položaja delavcev je pomemben sistem kolektivnih pogajanj, pravica delavcev do sindikalnega združevanja, pravica do stavke ter sodelovanja pri upravljanju. Vse te pravice so povezane s pojmom delavca in delovnega razmerja. Gre predvsem za nacionalni pojem, kar pomeni, da nacionalna zakonodaja in mednarodni akti veljajo za osebe, ki jih nacionalno pravo opredeljuje kot delavce. Pojem delavca je skozi sodno prakso razvilo tudi Sodišče EU, a le v povezavi z uporabo prava EU. V magistrskem delu so obravnavani pravni akti, ki zavezujejo Slovenijo, tako na mednarodni ravni, kot na ravni prava EU. Predstavljena je nacionalna zakonodaja na tem področju. Opredelila sem sistem kolektivnih pogajanj in definirala pravno naravo kolektivnih pogodb. Prav tako sem opredelila značilnosti stavke in sodelovanja delavcev pri upravljanju. V naslednjem poglavju sem predstavila nekatere oblike prekarnih oblik dela, ki se pojavljajo pri nas in v tujini, predvsem samozaposlene in prikrita delovna razmerja, Zero-hour Contract, delo na zahtevo preko spletnih platform, množično delo. Prav tako sem pregledala predlog Direktive EU o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, saj v nekaterih primerih razširja pojem delavca in izboljšuje njihove delovne pogoje, še posebno delavcem v nestandardnih oblikah zaposlitve. Bistveno vprašanje, ki je obravnavano v nalogi je, ali in na kakšen način, se lahko posamezniki, ki nimajo statusa delavca in delo opravljajo v nestandardnih prekarnih oblikah dela, vključijo v sindikate, ali zanje veljajo kolektivne pogodbe, ali imajo pravico do stavke in sodelovanja pri upravljanju.
Ključne besede: prekarno delo, nestandardne oblike dela, delavec, delovno razmerje, kolektivne pogodbe, avtonomija kolektivnega pogajanja, stavka, sindikati, sodelovanje delavcev pri upravljanju
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 267; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici