1. RAČUNALNIŠKA PODPORA ROBOTSKI SENZORIKIUrban Vidovič, 2009, diplomsko delo Opis: V nalogi bomo predstavili računalniško podporo robotski senzoriki ter izdelek imenovan Senzorska oprema sestavljen iz treh komponent: IR Sharpovih senzorjev, električnega vezja ter uporabniškega vmesnika imenovanega Senzorski pas.
Pregledali smo, kako se uporablja robotska senzorika in predstavili problem pravilne namestitve senzorjev tako, da so podatki, ki jih robot dobi s pomočjo senzorjev, informativni. Največ poudarka bo namenjenega predstavitvi funkcij in uporabi aplikacije Senzorskega pasu. Predstavili bomo, kako uporaba aplikacije pripomore k pravilni namestitvi senzorike na robota in demonstrirali njeno uporabo s praktičnim testom zaznave senzorjev z gibanjem robota po sobi z ovirami.
Na podlagi testa smo ugotovili, da je robotska senzorika ključna za avtonomijo robota.
Ključne besede: robotska senzorika, Senzorska oprema, IR senzorji, električno vezje, Senzorski pas, avtonomija robota
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 1723; Prenosov: 104
 Celotno besedilo (3,90 MB) |
2. NEKATERI VIDIKI DOBRE PRAKSE NA CANADIAN INTERNACIONAL SCHOOL, PRIMARNI PROGRAM V SINGAPURJUKatja Čuk, 2009, diplomsko delo Opis: Vzgoja in izobraževanje sta nepogrešljivi temi, ko se govori o osebnostnem in družbenem razvoju. Zagotavljanje vzgoje in izobraževanja za vse in zagotavljanje kakovosti na tem področju sta temi, ki sta pogosto v osrčju razprav o družbi in njeni politiki.
Diplomsko delo predstavlja Canadian Internacional School Singapur kot IB (International Baccalureate) world school. Osredotoča se na tri vidike: oblikovanje kurikuluma, učiteljevo avtonomijo in celosten razvoj otroka kot cilj vzgoje in izobraževanja. Teme so izbrane iz teorij vzgoje in izobraževanja, ker se pogosto izpostavlja njihov pomen za zagotavljanje kvalitetne šole.
Omenjene teme smo sprva osvetlili teoretično. Nadalje smo predstavili International Baccalureate Organisation. IBO je organizacija, na kateri sloni obravnavana šola: Canadian International School Singapur. Kasneje je predstavljena tudi šola sama.
Zanimalo nas je ali lahko ugotovimo in predstavimo nekatere dobre prakse šole, ki se nanašajo na omenjene teme: učiteljevo avtonomijo, oblikovanje kurikuluma in celosten razvoj otroka.
Z metodo intervjuja smo potrdili zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da se učitelji pri svojem delu čutijo avtonomne, da lahko govorimo o razvojno-procesno oblikovanem kurikulumu, in nenazadnje, da šola podpira filozofijo o celostnem razvoju otroka in jo udejanja v praksi.
Omenjeni primeri niso bile edine dobre prakse, ki smo jih zasledili na obravnavani šoli.
Ključne besede: Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, avtonomija učiteljev, celosten razvoj otroka, kurikulum
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2264; Prenosov: 150
Celotno besedilo (763,85 KB) |
3. |
4. |
5. KONSTRUKCIJA IN REGULACIJA ELEKTRIČNIH VOZILDejan Motaln, 2009, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je prikazati sklope električnega vozila oziroma EV in jih natančneje opisati. Osredotočili se bomo na izbiro akumulatorjev, električnih motorjev, prenosa moči na kolesa, kakor tudi na različne možne konfiguracije prenosa moči na kolesa. Pri tem bomo videli, da vsak od teh sklopov močno vpliva na vodljivost vozila, ob pravilni izbiri pa dobimo uravnoteženo, enostavno vodljivo vozilo. Opisali bomo tudi regenerativno zaviranje, ki je eden izmed pomembnih faktorjev pri avtonomiji vozila. Prikazali bomo uporabo in prednosti digitalnih signalnih krmilnikov, ki tudi omogočajo izvedbo algoritma FOC, ki izboljša dinamično odzivnost motorjev. S pomočjo Hallovih sond pa bomo pokazali, kako se meri in izračuna mehanska hitrost motorja in električni kot. Za konec, bomo prikazali praktični primer regulacije motorja s pomočjo mikrokrmilnika.
Ključne besede: konstrukcija, regulacija, električno vozilo, akumulatorji, električni motorji, avtonomija
Objavljeno: 21.10.2009; Ogledov: 2330; Prenosov: 364
Celotno besedilo (1,44 MB) |
6. UPORABA PRAVA V MEDNARODNI TRGOVINSKI ARBITRAŽIAnja Horvat, 2009, diplomsko delo Opis: Reševanje sporov na mednarodnem nivoju je dandanes postalo pogosto in potrebno, zlasti v trgovinskih sporih. Arbitraža predstavlja način reševanja sporov, ki temelji na soglasju (sporazumu) sprtih strank. Nadalje mednarodna trgovinska arbitraža predstavlja zelo pogost način reševanja sporov v pravnih razmerjih z mednarodnim elementom (na primer: stranki prihajata iz različnih držav). Najpomembnejša delitev arbitraž, je delitev na priložnostno (ad hoc) in institucionalno arbitražo, pri čemer ima vsaka določene prednosti, pa tudi slabosti.
Prednost reševanja spora z arbitražo je tudi v možnosti strank, da določijo pravo, ki naj se uporabi za presojo arbitražnega sporazuma, merodajna procesna pravila in pravo, ki naj se uporabi za vsebinsko presojo spora. Avtonomija volje strank predstavlja najpomembnejši pravni vir arbitraže. Stranke lahko izberejo tudi tri različne skupine pravnih pravil, ki naj se uporabijo za presojo posameznega področja. Arbitri so dolžni spoštovati avtonomijo volje strank in delovati v skladu z izraženim soglasjem volj strank. V primeru odsotnosti sporazuma strank o pravu, ki naj se uporabi, so za določitev merodajnega prava pristojni arbitri. Pri izbiri in določitvi merodajnega prava bodisi s strani strank, bodisi s strani arbitrov, pa obstajajo določene omejitve, ki pridejo do izraza zlasti v zadnji fazi — to je v postopku izpodbijanja domačih arbitražnih odločb in v postopku priznavanja in izvršitve tujih arbitražnih odločb pred nacionalnimi sodišči. Upoštevanje teh omejitev s strani strank in arbitrov je bistvenega pomena za učinkovanje arbitražne odločbe.
Ključne besede: mednarodna trgovinska arbitraža, trgovinski spori, uporaba prava, avtonomija volje strank, veljavnost arbitražnega sporazuma, procesna pravila, materialna pravila, javni red, izpodbijanje, priznanje in izvršitev
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 3302; Prenosov: 529
Celotno besedilo (538,90 KB) |
7. AVTONOMIJA JAVNIH IN ZASEBNIH SREDNJIIH ŠOLNina Bošnjak, 2009, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Teoretično lahko avtonomijo pojmujemo na več načinov, vendar bi v praksi morala biti avtonomija izhodišče koncepta šole. Če šola nima avtonomije, je njeno delo ovirano. Vendar pa je avtonomija šole odvisna tako od avtonomije učiteljev kot tudi od avtonomije učencev. Te tri avtonomije so med seboj nerazdružljivo povezane. Sistem je naravnan tako, da določa posamezne cilje, ki jih tako učitelji kot učenci morajo doseči za kvaliteten vzgojno izobraževalni proces, obenem pa jim dopušča proste roke, da v sistem vključijo svoje znanje in strokovno usposobljenost in s tem naredijo sistem bolj oseben in privlačen za vse udeležence. Za razvoj avtonomije šole je smiselno in spodbudno, da imajo tako učitelji kot učenci svoj del avtonomije, da jo uresničujejo, saj s tem kažejo svojo odgovornost do sistema. V empirični raziskavi so sodelovali učitelji in dijaki tako zasebnih kot javnih srednjih šol. Vprašanja v raziskavi se nanašajo na strokovno avtonomijo učiteljev na različnih področjih in na avtonomijo dijakov; le kolikšna ta je ter kje in kako jo lahko uporabijo. Dokaj veliko število učiteljev se čuti strokovno usposobljene in avtonomne, medtem ko bi dijaki zase hoteli imeti še več avtonomije.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: avtonomija učiteljev in učencev, avtonomija v Evropi, zasebne in javne srednje šole, strokovna avtonomija učiteljev.
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2466; Prenosov: 462
Celotno besedilo (608,39 KB) |
8. PRIVOLITEV V MEDICINSKI POSEG OSEB, KI NISO SPOSOBNE ODLOČATI O SEBIPetra Šubernik, 2009, diplomsko delo Opis: V delu je opisan pomen avtonomije pacienta glede medicinskih posegov in zdravstvene oskrbe. Praviloma ni dovoljeno opraviti medicinskega posega brez soglasja pacienta. Da pa se bo pacient lahko pravilno odločil, mora zdravnik najprej opraviti pojasnilno dolžnost. Kadar gre za osebe, ki niso spoosobne odločanja o sebi, bodo takšno privolitev dali njihovi zakoniti zastopniki. Pacient lahko poda tudi vnaprejšnjo izjavo volje za primere, ko ne bo sposoben odločati sam o sebi. Na koncu je predstavljena tudi odgovornost zdravnika za zdravstvene ukrepe brez privolitve. V teorijo so vpeti tudi primeri iz domače in tuje sodne prakse.
Ključne besede: Pacient, avtonomija pacienta, pojasnilna dolžnost, privolitvena sposobnost, vnaprej izražena volja, odgovornost zdravnika.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2939; Prenosov: 639
Celotno besedilo (1,83 MB) |
9. PRAVNI POLOŽAJ PACIENTA IN AVTONOMIJA NJEGOVE VOLJEMonika Špindler, 2010, diplomsko delo Opis: Že stoletja dolgo Hipokratova etična načela nalagajo zdravniku, da vedno in povsod ravna izključno v bolnikovo dobro. Se je pa v vseh teh stoletjih odnos med zdravnikom in bolnikom precej spremenil. Iz zaščitniškega odnosa s strani zdravnika do bolnika je prešel v partnerski odnos oziroma neke vrste zavezništvo, kjer je za uspešno zdravljenje potrebno sodelovanje med zdravnikom in bolnikom.
V začetku 20-tega stoletja se je začelo uveljavljati načelo samostojnosti bolnika. Gre za samostojnost bolnika pri odločitvah glede opravljanja medicinskih posegov in predlaganega zdravljenja. S tem se je priznala avtonomnost bolnika oziroma njegova pravica, da sprejme ali odkloni predlagan medicinski poseg ali zdravljenje. Zdravnik ima dolžnost posredovati bolniku vse informacije glede predlaganih postopkov, seveda na bolniku razumljiv način. Po pogovoru se lahko bolnik s predlaganimi posegi in postopki zdravljenja strinja ali pa tudi ne. Ima vso pravico predlagane posege ali zdravljenje odkloniti. V takem primeru sta zdravnik in bolnik dolžna poiskati rešitev, s katero se oba strinjata oziroma je za oba sprejemljiva. Tako zdravnik ni več samo svetovalec ampak je postavljen tudi v vlogo pogajalca. Pravico bolnika do samostojnega odločanja oziroma avtonomnosti je treba spoštovati. Vsekakor pa je osnova za dober odnos med zdravnikom in bolnikom medsebojno spoštovanje, zaupanje, česar pa je v današnjem času vedno manj.
Ključne besede: medicinska etika, zdravnik, bolnik, odnos zdravnik-bolnik, pojasnilna dolžnost, informirana privolitev, avtonomija bolnika.
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2614; Prenosov: 902
Celotno besedilo (663,56 KB) |
10. NEKATERI VIDIKI GOSPODARSKE OZAVEŠČENOSTI OSNOVNOŠOLSKIH UČITELJEV PRI NJIHOVEM DELU V RAZREDUTaja Kordigel, 2010, diplomsko delo Opis: V slovenskem sistemu vzgoje in izobraževanja je opaziti trend naraščanja priljubljenosti gimnazij in vedno večjo nepriljubljenost poklicnih srednjih šol. Za splošne gimnazije se osnovnošolci odločajo predvsem zaradi želje po študiju. Toda če je nekoč veljala norma "študiraj, da boš dobil dobro službo", predstavlja danes prav ta paradoks. Diplomanti imajo namreč vedno večje težave z iskanjem svoje prve zaposlitve, saj jih je enostavno preveč, hkrati pa je delovna sila s 5. stopnjo kvalifikacije ali manj veliko bolj iskana kot delovna sila s po končanem študiju pridobljeno stopnjo kvalifikacije.
Strokovnjaki za to stanje krivijo kapitalizem in neoliberalistični model vzgoje in izobraževanja, ki je dosegel tudi Slovenijo. Opisana neskladja v vzgojno-izobraževalnem sistemu so v večji meri posledica zagotavljanja tekmovalnosti in konkurenčnosti gospodarstva. Kljub temu da je (osnovnošolski) učitelj javni uslužbenec, pa ima pri svojem poklicnem usmerjanju učencev dovolj avtonomije, da trend globalizacije spregleda in kritično aplicira na svoje delo z učenci. Z le-tem ima namreč priložnost signifikantno vplivati na njihovo izobraževalno, poklicno in ne nazadnje eksistencialno prihodnost.
Ključne besede: slovenski sistem vzgoje in izobraževanja, neoliberalizem, neoliberalistični model vzgoje in izobraževanja, konkurenčnost gospodarstva, učiteljska avtonomija
Objavljeno: 12.10.2010; Ogledov: 1624; Prenosov: 169
Celotno besedilo (938,33 KB) |
