SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Sistemi za prenos informacij v modernih vozilih
1991, diplomsko delo

Ključne besede: osebni avtomobili, elektronika, mikroprocesorji, računalniško krmiljenje
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1168; Prenosov: 0

5.
6.
Oblikovalska vizija avta Alpra GT : diplomsko delo
Aleksander Praper, 2010, diplomsko delo

Opis: Avtomobilizem se skozi svojo pestro zgodovino razvija postopoma, a sedaj smo pred novo prelomnico, ki bi lahko prinesla večje spremembe. Električna mobilnost namreč zahteva prilagoditev naših navad uporabe avtomobila, utegne pa spremeniti tudi videz vozil. Zato diplomska naloga proučuje možne oblike ene najbolj tradicionalnih izvedb avtomobila - GT - kupeja.
Ključne besede: avtomobili, avtomobilsko oblikovanje, razvoj avtomobila, zgodovina avtomobilizma, ekološki avtomobili, lahko materiali
Objavljeno: 09.09.2010; Ogledov: 1648; Prenosov: 141
.pdf Polno besedilo (22,40 MB)

7.
Vpliv električnih avtomobilov na okolje in logistična infrastruktura polnilnih mest v Celju : diplomsko delo
Maja Lipuš, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Trenutno stanje obremenjevanja zraka v mestu Celje je alarmantno. Cestni promet v Celju iz dneva v dan narašča in je zatorej eden izmed tistih dejavnikov, ki je odgovoren za velik del obremenjevanja zraka z emisijami škodljivih snovi. Obstoječa vozila z motorji na notranje izgorevanje so energijsko neučinkovita, emisije strupenih plinov pa previsoke. Rešitev mnogih problemov bi bila uveljavitev čistejših tehnologij v prometu. Nevarnim izpuhom klasičnih vozil, ki prekomerno obremenjujejo mestno središče Celja, bi se torej lahko izognili z uvedbo avtomobilov na električni pogon, ki pa za svoje delovanje potrebujejo ustrezno polnilno infrastrukturo, zato bo v mestu Celje potrebno skrbno definiranje postavitve logističnega napajalnega omreţja za oskrbo le-teh z električno energijo. Premišljena mreţa polnilnih mest za javno in zasebno uporabo v Celju bi povečala avtonomijo električnih avtomobilov in tako omogočila hitrejši prodor tehnologije v vsakdanje ţivljenje.
Ključne besede: električni avtomobili, polnilna infrastruktura, obremenjevanje okolja, mesto Celje
Objavljeno: 05.05.2011; Ogledov: 1469; Prenosov: 342
.pdf Polno besedilo (1,39 MB)

8.
Zagotavljanje trajnostne mobilnosti v Celju z integracijo električnih vozil in sončne energije
Janez Bromše, 2012, diplomsko delo

Opis: Naraščanje cestnega prometa povzroča vedno večje obremenjevanje okolja, v katerem živimo. Alarmantne razmere se kažejo predvsem v mestnih središčih, ki so življenjski prostor večine prebivalcev. Poleg ekoloških so zaskrbljujoči tudi ekonomski vplivi uporabe konvencionalnih vozil. Dviganje cen nafte in njenih derivatov na svetovnih trgih vpliva na stroške mobilnosti, ki jih nosi uporabnik konvencionalnega vozila. Z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti se ustvarjajo razmere, ki dologoročno zagotavljajo kakovostnejši življenjski prostor. S trajnostnimi ukrepi se ohranja okolje, poveča učinkovitost in zmanjšuje poraba virov. Koncept trajnostne mobilnosti smo želeli prikazati na primeru mesta Celja. Z analizo smo predvideli učinke, ki jih prinaša integracija električnih vozil in izkoriščanje sončne energije. Prišli smo do zanimivih ugotovitev, ki potrjujejo, da integracija predlagane rešitve zagotavlja razvoj trajnostne mobilnosti.
Ključne besede: Električni avtomobili, fotovoltaika, onesnaževanje okolja, trajnostna mobilnost.
Objavljeno: 30.09.2012; Ogledov: 704; Prenosov: 87
.pdf Polno besedilo (1,74 MB)

9.
Odkovki iz gnetnih magnezijevih zlitin (GMZ) in Mg/SiC kompozitov za novo generacijo osebnih avtomobilov
Varužan Kevorkijan, 2002, pregledni znanstveni članek

Opis: V okviru predloženega evropskega projekta želimo v polindustrijskem merilu raziskati tehnološke možnosti in ekonomsko upravičenost izdelave lahkih, vroče utopno kovanih avtomobilskih delov iz: a) komercialnih, gnetnih magnezijevih zlitin b) Mg-kompozitov, diskontinuirano ojačanih s keramičnimi delci ter c) Mg-Li-zlitin s kubično centrirarno kristalno strukturo, od katerih se pričakuje večja preoblikovalnost. Načrtujemo, da bomo najprej določili novo obliko in dimenzije izbrane avtomobilske ojnice, ki jo domači proizvajalci komercialno izdelujejo iz Al-zlitine 2014. S tem bo omogočeno ustrezno funkcionalno nadomeščanje aluminijeve zlitine 2014 z različnimi GMZ s heksagonalno kristalno zgradbo (AZ80A, ZK60A, WE43) in Mg-kompozitom, ojačanim z delci SiC (MELRAM) ter vsaj z eno Mg-Li-zlitino, ki ima kubično centrirano kristalno strukturo. Z vročim utopnim kovanjem bomo v (pol)industrijskem merilu iz vsake uporabljene Mg-zlitine oz. kompozita (MELRAM) izdelali 30-50 ojnic, ki jih bomo obrezali in termično obdelali. Določili bomo mehanske lastnosti izdelanih prototipnih ojnic in na podlagi dobljenih rezultatov preverjali ekvivalentnost njihovih mehanskih lastnosti z ojnicami, izdelanimi iz Al-zlitne 2014. Na osnovi eksperimentalnih ugotovitev bomo po potrebi spreminjali in dopolnjevali prej določeno obliko in geometrijo avtomobilskih ojnic, vse dokler ne bodo njihove funkcionalne lastnosti v praksi enake lastnostim ojnic, izdelanih iz zlitine 2014. Ugotavljali bomo tudi morebitne razlike v preoblikovalnosti med Mg-zlitinami s heksagonalno in kubično centrirano kristalno zgradbo. V nadaljevanju bomo eksperimentalno določali prihranek mase, ki ga povzroča nadomeščanje aluminijeve zlitine 2014 z omenjenimi magnezijevimi zlitinami in kompozitom-Mg/SiC (MELRAM). Ugotovljen prihranek mase bomo tržno ovrednotili in hkrati raziskali, ali bi lahko z obstoječo tehnologijo vročega utopnega kovanja ponudili trgu zadosti konkurenčne odkovke iz Mg-zlitin in Mg/SiC-kompozita (MELRAM). Sodeč po svojih mehanskih lastnostih, ki so primerljive z nekaterimi Al-zlitinami, bi ti lahko v bližnji prihodnosti omogočili nadomeščanje jeklenih in v določenih primerih aluminijastih avtomobilskih delov z lažjimi, izdelanimi iz materialov na osnovi magnezija. Pred tem bi tehnološka in ekonomska analiza morali pokazati, ali bi se in pod kakšnimi pogoji tovrstna zamenjava materialov tržno izplačala. Cilj projekta je ponuditi avtomobilskemu trgu novo generacijo zelo lahkih odkovkov. Ti bodo prispevali k manjši porabi goriva v osebnih avtomobilih in s tem v zvezi k manjšemu onesnaževanju okolja.
Ključne besede: metalurgija, gnetne magnezijeve zlitine, vroče utopno kovanje, odkovki, osebni avtomobili, avtomobilska industrija, zniževanje teže
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 913; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (83,45 KB)

10.
Sodobne tehnologije in varnost cestnega prometa
Andrej Božič, 2013, diplomsko delo

Opis: V današnjem času si življenja brez avtomobilov skoraj ne moremo več predstavljati. Avtomobili so postali del našega vsakdanjika, saj v njih prebijemo vedno več časa. To pa pomeni da se v cestnem prometu vsakodnevno srečujemo s situacijami, ki nas lahko privedejo do prometnih nesreč. Velikokrat so nesreče posledica človekovega ravnanja in napak, vendar pa je konfliktov ki nas privedejo do takšnih situacij več, in nikakor niso vezani samo na voznike. Napake in konflikte v prometu pa vsaj deloma omiljuje sodobna tehnologija, ki nam predvsem v zadnjih letih omogoča varnejšo vožnjo in pomaga preprečevati situacije, ki nas lahko privedejo do prometnih nesreč. Natančneje gre za inteligentne sisteme v vozilih, ki s svojim delovanjem v prvi vrsti pomagajo pri preprečevanju nesreč, če pa se nesreče ne da preprečiti, blažijo njene posledice, in s tem zmanjšujejo število žrtev v cestnem prometu. Razvoj inteligentnih sistemov poteka zelo hitro, sorazmerno z razvojem avtomobilov, vedno strožja pa je tudi zakonodaja, ki predpisuje opremljenost novih avtomobilov na področju varnosti. Vse to za zmanjšanje števila prometnih nesreč in žrtev v prometu. Ali sta sodobna tehnologija in strožja zakonodaja res učinkoviti, bomo ugotovili v primerjavi stanja varnosti v cestnem prometu med Slovenijo in Hrvaško, ki imata zaradi članstva Slovenije v Evropski uniji različne varnostne standarde v cestnem prometu.
Ključne besede: avtomobili, cestni promet, sodobna tehnologija, IVS, zakonodaja
Objavljeno: 18.12.2013; Ogledov: 632; Prenosov: 79
.pdf Polno besedilo (2,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici