| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 601
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj sistema avtomatizacije doma na osnovi tehnologije Lora
Mario Andrija Balug, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili razvoj sistema za avtomatizacijo doma, ki temelji na Lora tehnologiji. Namen naloge je bil razviti takšen komunikacijski sistem, ki lahko deluje tudi na večje razdalje in ga je mogoče integrirati v že obstoječ sistem za avtomatizacijo doma, ki ga je razvilo podjetje Home Control AS. Naloga podrobneje predstavlja sam razvojni process centralne procesne enote, ki jo potrebujemo kot pretvornik potokolov, in sicer med prehodom Home Control in Lora protokolom, ki smo jo razvili v sklopu magistrske naloge. Home Control AS sistem za pametno hišo že uporablja ”Zigbee”, “Z-Wave”, “Bluetooth” in “MQTT” protokole. Med njimi je še posebej zanimiv “MQTT” protokol, saj omogoča možnost razvoja “naredi sam-DIY” naprav, ki jih lahko upravljamo tudi preko pametnih telefonov. Za MQTT naprave lahko uporabljamo tudi standardno WiFi povezavo za povezavo s prehodom. Home Control AS tudi podpira MQTT knjižnice, ki jih lahko uporabimo z Arduino platformami ali platformami, ki bazirajo na sistemu Linux. Te knjižnjice vključujejo metode, ki jih potrebujemo za povezovanje s prehodom Home Control, in tudi metode za uporabo MQTT naprav. Vsi protokoli sicer zagotavljajo stabilno komunikacijo, problem pa je, ko je potrebno pošiljati podatke na razdaljah več sto metrov. Prehod Home Control namreč nima modula na tiskanem vezju, ki bi lahko pošiljal podatke na večjih razdaljah. Da bi ta problem odpravili, smo razvili centralno procesno enoto z uporabo platforme Raspberry Pi 3, ki temelji na sistemu Linux. Glavni namen te platforme je komunikacija z vsemi Lora napravami z uporabo LoRa-02 modula in ustvarjanje virtualnih MQTT naprav, ki bazirajo na konfiguraciji Lora naprav, ki so povezane na prehod Home Control. Tako lahko centralna procesna enota sprejme sporočila iz prehoda Home Control po MQTT protokolu, jih nato pretvori v format Lora protokola in na koncu pošlje Lora napravi. Magistrska naloga predstavlja tudi sam razvojni process modula, ki bazira na Lori tehnologiji. Lora modul je razvojna platforma, ki uporablja baterijsko napajanje, implementira Lora protokol, in ima na razpolago tudi pine za povezovanja različnih senzorjev. Pri avtomatizaciji domov tako lahko merimo temperaturo kleti, ali kontroliramo zalivanje trave na vrtu. Pripadajoče tiskano vezje smo razvili v programski opremi KiCad designer. Programska oprema za centralno kontrolno enoto je napisana v C++ programskem jeziku, ki je nato prevedena v izvršno kodo za ARM mikroprocesorje. Lora modul uporablja STM32L0 “low power” mikrokrmilnik ARM, medtem ko je programska oprema zanj napisana v C programskem jeziku z uporabo Cube MX za nastavitev periferije in ure mikrokrmilnika. Rezultati magistrske naloge so v celoti izpolnili cilje naloge. Lora naprava se lahko uspešno povezuje s centralno kontrolno enoto. Virtualna MQTT naprava je pri tem tudi dinamično ustvarjena na sami centralni kontrolni enoti in povezana s prehodom Home Control. Vsi ukazi poslani iz mobilne aplikacije na napravo Lora, so lahko tako preko centralne kontrolne enote uspešno sprejeti in sprocesirani. Med razvojnim procesom je sicer prihajalo tudi do težav, za katere smo morali poiskati ustrezne rešitve. Razviti sistem tako že generira mnogo idej za nadaljni razvoj, ima pa že v tej obliki možnost uporabe v številnih aplikacijah sistema avtomatizacije domov.
Ključne besede: Lora, avtomatizacija doma, raspberry pi, ARM mikrokrmilnik, MQTT protokol
Objavljeno: 01.03.2021; Ogledov: 277; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

2.
Avtomatizacija prijemala za avtomobilske pnevmatike
Robert Glavica, 2021, diplomsko delo

Opis: Skozi diplomsko nalogo je opisan postopek konstruiranja in avtomatizacije prijemala za avtomobilske pnevmatike. Zaradi olajšanja dela delavcem in zaradi preprečevanja napak pri zlaganju avtomobilskih pnevmatik, smo se v podjetju odločili za avtomatizacijo tega dela linije. S tem smo se odločili za razvoj prijemala za avtomobilske pnevmatike. S pomočjo programskega jezika Siemens NX smo zmodelirali vse potrebne komponente in jih sestavili v celoto. Po želji za avtomatizacijo prijemala, smo glede na dobljene izračune izbrali potrebne pnevmatske valje in servomotor, modele le teh pa dodali v sestavno risbo prijemala.
Ključne besede: konstruiranje, avtomatizacija, servomotor, pnevmatična shema, Matlab
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 109; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (3,74 MB)

3.
Izbira mešala v izpraznilni jami izpraznilnega rezervoarja v bloku 6 teš
Žan Nerad, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je, pregled in predstavitev tehnologije za razžvepljevanje kislih komponent v bloku 6 TEŠ. V nadaljevanju se naloga ukvarja z izbiro in vgradnjo mešala v izpraznilno drenažno jamo izpraznilnega drenažnega rezervoarja. Izbrano mešalo se že uporablja v drugem sistemu in sicer v drenažni jami mokrega pralnika. Preveriti je bilo potrebno ali izbrano mešalo dosega zahteve željenih ciljev v novem sistemu. V nalogi je bil izdelan tudi načrt avtomatizacije mešala v izpraznilni drenažni jami izpraznilnega drenažnega rezervoarja.
Ključne besede: Naprava za razžveplevanje dimnih plinov, Moker kalciten postopek, drenažna jama izpraznilnega rezervoarja, avtomatizacija, moč za mešanje, mešalo.
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 44; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (4,19 MB)

4.
Ključni dejavniki dropshipping spletne trgovine
Vojko Voga, 2020, magistrsko delo

Opis: Pred splošno uporabo spleta smo poznali le klasične prodajne poti. Njegov prihod je precej spremenil način prodaje, spremenil je tudi potrebe in želje kupcev. Slednji zahtevajo vse več spletnega nakupovanja, saj zaradi pomanjkanja časa ne utegnejo obiskati fizičnih trgovin. Posledično so se razvili različni spletni prodajni modeli, ki kupcem omogočajo čim hitrejši in cenejši nakup ter dostavo. Kot dobro poznane in uveljavljene prodajne modele bi lahko našteli veleprodajo in skladiščenje, proizvodnjo lastnih blagovnih znamk, prodajo produktov pod lastno blagovno znamko in naročnino oz. naročniške storitve. Zaradi rasti e-trga in razvoja novih spletnih orodij se je posledično oblikoval nov prodajni model, ki je značilen za spletno trgovanje. To je prodajni model dropshipping, ki je v svetovnem merilu že tako rekoč stalnica, na slovenskem spletnem tržišču pa se vedno bolj uveljavlja. Gre za način prodaje, ko lastnik spletne trgovine prodaja izdelke brez lastnih zalog. Naročeno blago s strani kupca prodajalec posreduje neposredno (dropshipping) dobavitelju, plača nabavno ceno ter poštnino, dobavitelj pa v njegovem imenu pošlje naročeno blago kupcu. Ker gre za dokaj nov prodajni model na slovenskem tržišču in na tem področju primanjkuje tudi osnovne literature v slovenskem jeziku, smo se odločili, da ga v magistrskem delu podrobneje opišemo. Glavni cilj magistrskega dela je, da prikažemo vzpostavitev prodajnega modela dropshipping v spletni trgovini od samega začetka do zadnjega koraka. Predpostavljamo, da je postopek vzpostavitve dropshipping spletne trgovine hiter, enostaven in povezan z nizkimi zagonskimi stroški. Med drugim smo mnenja, da lahko poslovanje postane avtomatizirano, saj izbrane in opisane platforme (WooCommerce+WordPress, Shopify in Magento) omogočajo enostavne razširitve na druge spletne storitve. Kljub kvalitetni postavitvi dropshipping spletne trgovine in avtomatizaciji vseh procesov menimo, da brez primerno izbrane tržne niše, raziskave trga in dobrega marketinga naše dropshipping spletne trgovine le-ta ne bo uspešna.
Ključne besede: spletna trgovina, spletno nakupovanje, dropshipping, WordPress, prodajni modeli, avtomatizacija poslovanja
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 65; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

5.
Upravljanje virtualnih okolij in avtomatizirano nameščanje programov
Kevin Žiher, 2020, diplomsko delo

Opis: Virtualna okolja so vse bolj tesno povezana z IT podjetji in se vse bolj razvijajo ter napredujejo. Kadar opravljamo delo, za katerega potrebujemo več operacijskih sistemov naenkrat, se lahko poslužimo gostovanja virtualnih okolij na osebnem računalniku. Pri takem gostovanju smo omejeni na vire osebnega računalnika. Ko ti viri niso več zadostni, se lahko odločimo za nakup strežnika ali pa začnemo gostovati okolja v oblaku. V diplomskem delu smo kreirali virtualna okolja, tako na osebnem računalniku, kot tudi v oblaku. Med seboj smo po zmogljivosti in po ceni virtualnih okolij primerjali tri najbolj razširjene ponudnike gostovanja v oblaku. Glede na izbrane kriterije in rezultate podatkovne analize, se je za najboljšo izbiro izkazalo okolje Microsoft Azure. Okolja smo primerjali s pomočjo orodja, ki na okolju izvaja hitro Fourierevo transformacijo. Meritve so pokazale, da je najhitrejše okolje na Azure. Azure okolje se je izkazalo za najboljše, tako pri eno jedrni, kot tudi pri več jedrni obremenitvi. AWS okolje je bilo drugo najhitrejše. Pri eno jedrni obremenitvi so bile razlike z Azure srednje velike, a ne statistično značilne, medtem ko so bile pri več jedrni obremenitvi bile razlike velike in statistično značilne. Razvili smo tudi spletni vmesnik, preko katerega smo na lokalnem okolju lahko kreirali nova virtualna okolja, nadzorovali obstoječa okolja in na daljavo nameščali programe na ta okolja.
Ključne besede: virtualizacija, virtualna okolja, Microsoft, Hyper-V, avtomatizacija
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 107; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1018,48 KB)

6.
Avtomatizirano doziranje na kemiji, XY manipulator s pomočjo Arduino platforme
Jan Leban, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana izdelava XY-manipulatorja za namene kromatografije. Zaradi kompleksnosti pri izdelavi je bilo treba za pomoč uporabiti programsko orodje za izdelavo virtualnega modela. Poudarek dela je na izdelavi manipulatorja od konstrukcije, izdelave, povezave električnih komponent ter programiranja do končnega izdelka z omenjanjem različnih težav pri izdelavi in rešitvah težav, ki so se med konstrukcijo in izdelavo pojavljale. Ta naprava bo omogočala kompleksno doziranje tekočin, torej hitro, natančno in koordinatno doziranje. Prednost pred ročnim doziranjem bo tudi v tem, da bo možno natančno programirati potek doziranja in gibanja v XY-koordinatah. Tako se bo prihranilo veliko časa, pa tudi natančnost oziroma preciznost bosta na mnogo višji ravni kot pri ročnem
Ključne besede: Kromatografija, Arduino Nano, CNC, Nextion, avtomatizacija doziranja.
Objavljeno: 26.11.2020; Ogledov: 242; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

7.
Avtomatizacija stroja za zamaševanje pet plastenk s servo pogonom
Matic Munda, 2020, diplomsko delo

Opis: V podjetju GEA Vipoll smo avtomatizirali klasično zamašilno glavo, kjer je uporabljen navadni asinhronski motor, ki preko jermena žene zamašilno glavo, ta pa za zamaševanje uporablja torno varnostno sklopko, ki ob prekoračitvi vrtilnega momenta prekine zvezo med gonilnim in gnanim delom zamašilne glave. Ta sistem zamašitve smo avtomatizirali s servo pogonom, ki programsko, preko servo pogona in sinhronskega servo motorja omeji moment, da se izvrši pravilna zamašitev PET plastenk. Za servo pogon ima proizvajalec napisanih že veliko programskih funkcij za merjenje in reguliranje parametrov motorja, ki smo jih uporabili v programski kodi.
Ključne besede: servomotor, servo pogon, zamaševanje plastenk, industrijski računalnik, programsko okolje B&R, avtomatizacija
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 103; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

8.
Virtualno načrtovanje sistema za avtomatsko merjenje fluoridov v vzorcih vod s programom CIROS
Nace Roter, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je študij programa CIROS, ki se uporablja za virtualno načrtovanje sistemov za avtomatizacijo. Zadan cilj je bilo spoznavanje programa in uporabe za izvedbo avtomatizacije sistema za merjenje fluoridov v vzorcih vod. CIROS se predhodno še ni uporabljal na Univerzi v Mariboru, zato je naloga tega diplomskega dela tudi ocena uporabnosti in opredelitev smiselnosti nadaljnje uporabe. V diplomskem delu so napisana navodila za uporabo programa, podane koristne informacije za načrtovanje avtonomnega sistema in predstavljen primer uporabe reševanja omenjenega problema.
Ključne besede: CIROS, avtomatizacija, merjenje fluoridov, načrtovanje, modeliranje
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 75; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

9.
Sistem za avtomatsko preizkušanje grafičnih uporabniških vmesnikov
Blaž Vidovič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo metodo za samodejno preizkušanje grafičnih uporabniških vmesnikov. Predstavimo načine preizkušanja in sodobne izboljšave avtomatizacije preizkušanja. Pri tem proučimo ustaljene pristope avtomatskega preizkušanja grafičnih uporabniških vmesnikov in predstavimo zasnovo lastnega sistema za avtomatsko preizkušanje, ki deluje na principu zajema vnosov in ponovnega izvajanja testnih primerov. V rezultatih predstavimo uspešno delovanje sistema na dveh znanih namiznih aplikacijah.
Ključne besede: preizkušanje, avtomatizacija, grafični uporabniški vmesnik
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 79; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

10.
Nadgradnja hidravličnega sistema s Siemens PLK, SCADA sistemom in WEB SCADA vmesnikom na PLK
Nejc Krajnc, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je bil nadgraditi hidravlični sistem v laboratoriju za procesno avtomatizacijo. Do sedaj je vaje na sistemu lahko opravljala le ena skupina, zato sta bili med seboj ločeni dve veji, kjer lahko na istem procesu sočasno laboratorijske vaje opravljata dve skupini. Realiziran je bil SCADA grafični vmesnik, ki omogoča preglednost nad hidravličnim sistemom, njegovimi parametri in lažjim delom s procesom. Ker je znano, da nadzor sistema preko računalniškega vmesnika v laboratoriju ali kasneje nekega realnega procesa v tovarni ni dovolj, sploh kadar nismo prisotni ob procesu, je bila realizirana tudi WEB SCADA, ki omogoča daljinsko upravljanje in nadziranje na daljavo preko svetovnega spleta. Na koncu je sledilo snovanje sistema vodenja, kjer so bili parametri regulatorjev nastavljeni eksperimentalno z zaprtozančno metodo ter grafično podprti z dokazi. Za izračune parametrov so bila uporabljena Ziegler-Nichols priporočila.
Ključne besede: Siemens S7-1500, SCADA, WEB SCADA, avtomatizacija procesa, regulacija sistema
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 1512; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (7,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici