| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Predstavitev pomena tajnosti podatkov in avtomatične izmenjave podatkov kot orodja boja proti davčnim utajam
Jasmina Jevtić Peruš, 2015, magistrsko delo

Opis: Offshore področja v najrazličnejših pojavnih oblikah so v sodobnem mednarodnem poslovanju postala sinonim za izogibanje plačilu davka in davčne utaje. Kot kažejo ocene v teh področjih skritega premoženja in do sedaj razkrite sheme delovanja preko njih, človeška domišljija pri zniževanju davčnih obremenitev skorajda ne pozna meja. Tradicionalno je najpomembnejšo spodbudo za poslovanje preko tovrstnih področij predstavljala izredno nizka davčna obremenitev, v zadnjih letih pa se kaže trend naraščanja pomembnosti varovanja anonimnosti uporabnikov in zavračanja meddržavne izmenjave informacij. Poslovanje preko offshore področij spodkopava suvereno pravico nacionalnih držav do obdavčitve premoženja in dohodkov njenih rezidentov, kar posledično vodi v nižje javnofinančne prihodke in nepravično porazdelitev davčnih bremen. Avtomatična izmenjava informacij za davčne namene je institut mednarodnega sodelovanja, za katerega se zdi, da bo lahko v prihodnje zmanjšal privlačnost offshore področij in davčnih utaj preko njih. Prvi del tega dela je namenjen predstavitvi značilnosti sodobnih offshore področij, njihovih uporabnikov in ocen v njih skritega premoženja. V nadaljevanju opišemo različne sheme, ki se uporabljajo za izogibanje plačevanja davkov preko njih in proučimo vlogo tajnosti podatkov v tem procesu. Drugi del magistrskega dela je namenjen analizi dosedanjega boja proti davčnim utajam in podrobnejši predstavitvi potencialnih učinkov avtomatične izmenjave informacij za davčne namene. Tako sta v tretjem poglavju predstavljena izmenjava informacij na zahtevo in institut prostovoljnega razkritja. Četrto poglavje je namenjeno obstoječim modelom avtomatične izmenjave podatkov, peto in šesto poglavje pa v celoti novemu standardu CRS (Skupni standard poročanja), ki ga je razvil OECD in ki bo v prihodnjih letih postal globalno sprejet standard za avtomatično izmenjavo informacij za davčne namene.
Ključne besede: offshore, davčne oaze, avtomatična izmenjava informacij, tajnost podatkov, CRS standard.
Objavljeno: 26.05.2016; Ogledov: 931; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

2.
FATCA, OECD CRS IN DAC2 KOT ODGOVOR NA DAVČNE UTAJE
Ana Pristolič, 2016, magistrsko delo

Opis: V nalogi so predstavljena nova orodja v boju proti mednarodnim davčnim utajam, ki temeljijo na avtomatični izmenjavi podatkov: FATCA zakonodaja (Foreign Account Tax Compliance Act), uveljavljena s strani ZDA, OECD Enotni standard poročanja (Common Reporting Standard) in DAC2, evropska direktiva, ki OECD CRS vnaša v evropski pravni red. Izmenjava podatkov med pristojnimi organi različnih držav je do sprejema obravnavanih predpisov praviloma potekala na podlagi zahtev v povezavi s konkretnim davčnim zavezancem. Z novimi instrumenti se izmenjava razširja na avtomatično izmenjavo podatkov v zvezi s finančnimi računi. Boj proti davčnim utajam je možen le z učinkovitim sodelovanjem davčnih organov, ki je lahko uspešen zgolj s poenotenim in avtomatiziranim sistemom za izmenjavo podatkov. Posebna pozornost je namenjena obveznostim, ki jih navedeni predpisi prinašajo slovenskim finančnim institucijam. Finančne institucije so dolžne izvajati postopke dolžne skrbnosti za opredelitev finančnih računov in njihovih imetnikov ter določene podatke o davčnih zavezancih nerezidentih poročati pristojnemu organu. V zaključku naloge je predstavljena primerjava sistemov, posledice njihove uvedbe in dileme, ki se v zvezi z njimi pojavljajo. Omenjeni so tudi novi koraki pri boju proti čezmejnim davčnim utajam. Naloga obravnava pomembno in aktualno problematiko, ki ne vpliva samo na poslovanje finančnih institucij, temveč tudi davčne zavezance in pristojne organe ter premika meje pri izmenjavi informacij med davčnimi organi v boju proti davčnim utajam.
Ključne besede: FATCA, Foreign Account Tax Compliance Act, IGA, Intergovernmental Agreement, OECD CRS, Standard avtomatične izmenjave podatkov o finančnih računih, Enotni standard poročanja, Common Reporting Standard, DAC2, Direktiva o upravnem sodelovanju, AEOI, avtomatična izmenjava podatkov, čezmejne (mednarodne) davčne utaje, postopki dolžne skrbnosti, finančni račun, finančna institucija
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1209; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

3.
Preprečevanje čezmejnih davčnih utaj pri zavarovalnih poslih
Lucija-Lučka Skok, 2016, magistrsko delo

Opis: Preprečevanje čezmejnih davčnih utaj je pomembno tako z vidika zaščite nacionalnih proračunskih prihodkov kot tudi zaupanja državljanov v poštenost in učinkovitost davčnih sistemov. Usklajen pristop na ravni EU in drugih držav lahko okrepi skupna prizadevanja v boju proti čezmejnim davčnim utajam ter spodbudi visoke standarde davčnega upravljanja na globalni ravni. Za ta namen je ključna tudi učinkovita izmenjava podatkov za davčne namene med posameznimi državami, pri kateri je, poleg izmenjave na zahtevo davčnega organa in spontane izmenjave, še posebej pomembna postaja avtomatična izmenjava davčnih podatkov. Po večletnih prizadevanjih so bili vzpostavljeni določeni sistemi – t. i. ameriški sistem FATCA, na njem temelječ sistem OECD CRS, implementiran tudi v EU v Direktivi Sveta 2014/107/EU z dne 9. 12. 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja –, ki naj bi prek avtomatične izmenjave podatkov omogočili še učinkovitejši nadzor nad premoženjem, ki ga imajo davčni zavezanci neposredno ali posredno prek svojih podjetij naloženega izven države svojega rezidentstva in ga upravljajo prek finančnih institucij, tudi zavarovalnic. Določeni zavarovalni posli so po svoji pravni naravi zaradi možnosti vključevanja naložbenih komponent lahko tvegani za morebitne čezmejne davčne utaje in zapadejo pod obravnavo navedenih sistemov. To so zavarovalni posli iz zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj, ki vključujejo naložbene komponente oziroma zavarovalne pogodbe z vključeno odkupno vrednostjo in pogodbe rentnih zavarovanj. V 2. poglavju naloge je natančneje obravnavano področje vrst zavarovalnih poslov, glede na slovensko zakonodajo tveganih z vidika čezmejnega davčnega utajevanja, v 3. poglavju naloge pa ključnih sistemov avtomatične izmenjave podatkov na področju ugotavljanja in preprečevanja čezmejnih davčnih utaj v zavarovalništvu, implementiranih tudi v slovenski pravni red. Z implementacijo omenjenih sistemov v Zakonu o davčnem postopku so se na raven slovenskih zavarovalnic in zavarovalniških skupin prenesli ukrepi odkrivanja morebitnih čezmejnih davčnih utaj, in sicer prek opravljanja obveznih skrbnih pregledov strank v vseh fazah poslovanja (v postopku sklepanja zavarovalnih pogodb, sprememb zavarovalnih pogodb in pred izplačili na podlagi zavarovalnih pogodb), identificiranja tujih davčnih rezidentov oziroma državljanov ter poročanja o tem davčnemu organu. Davčni organ je nato tako pridobljene podatke dolžan posredovati davčnim organom teh držav. Glede na to je učinkovitost preprečevanja čezmejnih davčnih utaj pri zavarovalnih poslih v veliki meri odvisna od ustreznosti in učinkovitosti izvajanih ukrepov zavarovalnic. Prilagoditve, ki so jih bile zavarovalnice dolžne v zvezi s tem izvesti, so natančneje obravnavane v 4. poglavju naloge, vključujejo pa tako prilagoditve na novo, s tem področjem povezano zavarovalniško zakonodajo, temelječo na Solventnosti II, kot tudi prilagoditve davčne zakonodaje. Področje varstva osebnih podatkov in s tem povezana pravna problematika, obravnavana z vidika zakonitosti obdelovanja osebnih podatkov strank zavarovalnice za namen nadaljnjega poročanja davčnemu organu, je ustrezno urejena. Veljaven Zakon o davčnem postopku vsebuje ustrezne pravne podlage za uporabo osebnih podatkov strank zavarovalnice ter določenih kategorij oseb za davčne namene. V prihodnosti pa bo za zagotavljanje varstva pravic davčnih zavezancev po moji oceni potrebno oblikovati dodatne enotne standarde oziroma usmeritve na področju vprašanj, kot so, ali ne pripada davčnemu zavezancu pravica do pridobitve obvestila o poročanih podatkih, kam se jih poroča, skupaj s pojasnilom o poslovni naravi poročanega t. i. računa in njegovi opredelitvi v sistemu avtomatične izmenjave podatkov. Iz opravljene analize ustreznosti vzpostavitve sistemov nadzora za namen minimiziranja tveganj čezmejnega davčnega utajevanja obravnavane v tč. 4.2.3 naloge, ki je zajem
Ključne besede: zavarovalni posli, čezmejne davčne utaje, življenjska zavarovanja, FATCA, CRS, avtomatična izmenjava podatkov
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 880; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1020,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici