| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MORFOLOŠKA ANALIZA NASELJA PAMEČE KOT PODLAGA ZA PROSTORSKO NAČRTOVANJE
Ana Lavre, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil opraviti analizo stanja v naselju Pameče, ugotoviti in analizirati dejavnike in raziskati vzroke iz preteklosti, ki so vplivali na sedanje stanje v naselju. Namen vsega tega je ugotoviti, kakšen bo njegov prihodnji razvoj in kakšne bodo potrebe znotraj naselja. Ugotoviti smo želeli tudi, v kakšni meri so upoštevani predpisi, ki določajo urejanje naselij. Pri delu so bile uporabljene različne metode. Najpomembnejša je bila morfološka analiza grajene strukture, ki je bila opravljena na podlagi seznanitve z dejanskimi razmerami v naselju. Poleg te so bile uporabljene tudi deskriptivna metoda, metoda statistične analize podatkov, grafična metoda ter metoda intervjuja. Na koncu poglavij je opravljena sinteza pridobljenih podatkov, podani so sklepi in možnosti za prihodnji razvoj. V diplomskem delu smo ugotovili, da predpisana izhodišča niso upoštevana dosledno, da so v preteklosti bolj upoštevali pomen vpliva naravnih determinant pri umeščanju naselij v prostor kot danes, da v naselju lahko opredelimo dele z različnimi funkcijami, da avtohtonost iz njega izginja in postaja vse bolj podobno vseh drugim naseljem v Sloveniji. Navedli smo tudi, kakšne bodo prihodnje potrebe za širjenje naselja ter opisali konflikte v naselju in podali možne rešitve zanje.
Ključne besede: Urejanje naselij, cilji in izhodišča za urejanje naselij, prebivalstvo, funkcije naselja, Pameče, avtohtonost, naravne determinante
Objavljeno: 13.04.2012; Ogledov: 2697; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (15,07 MB)

2.
Lastnosti populacije navadne česnovke (Alliaria petiolata) v okolici Maribora
Sanja Bučar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava lastnosti populacije navadne česnovke (Alliaria petiolata) v okolici Maribora, ocenjene s pomočjo znakov posameznih osebkov populacije. Zanimalo nas je, kakšne so lastnosti populacije navadne česnovke v avtohtonem okolju in iz literature poizvedeti, kakšne so njene lastnosti v okolju, v katerem se pojavlja kot invazivna vrsta. Eno izmed glavnih vprašanj, ki se nam je porajalo, pa je bilo, zakaj je v okolju, kjer ni invazivna, postala močno dominantna in zakaj ta dominanca ne prevlada v avtohtonem okolju. Na terenu smo popisali osnovne parametre populacije, kot so višina rastlin, število stebel, število luskov, število obžrtih in število neobžrtih listov. Po opravljenih meritvah je sledilo še štetje semen, ki smo ga s pomočjo predhodnega natančnega popisa rastlin opravili na domu. S pomočjo vseh pridobljenih podatkov smo se lahko lotili statističnih analiz posameznih parametrov in korelacijskih odnosov med posameznimi spremenljivkami. Na koncu je sledila še primerjava lastnosti populacije s populacijo v okolju, kjer je česnovka invazivna in dominantna vrsta. Ugotovili smo, daso vzroki za uspešnost invazivnosti navadne česnovke v novem okolju lahko zelo različni. Rastlina v novo naseljenem okolju nima naravnih sovražnikov, ki bi rastlino uničevali, ima alelopatski vpliv na druge rastline, je dober kompetitor, značilno je tudi, da proizvede veliko količino semen, ki posledično privede do agresivnega razmnoževanja rastline.
Ključne besede: navadna česnovka, Alliaria petiolata, invazivnost, avtohtonost, dominanca, korelacijski odnosi
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 746; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici