1. Specifična kazniva dejanja na avtocesti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloIgor Potisk, 2025, diplomsko delo Opis: Ena izmed temeljnih nalog Policije je, da varuje življenje, zagotavlja osebno varnost in premoženje ljudi. Pri tem mora Policija spoštovati in delovati v skladu z zakoni, podzakonskimi akti, mednarodnimi sporazumi in pravnim redom Evropske unije. Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti uporabiti policijska pooblastila na podlagi in v obsegu, ki ga določa zakon, ter na način, določen z zakonom ali podzakonskimi predpisi, izdanimi na podlagi in v skladu z zakonom (načelo zakonitosti). Policija varuje premoženje in varnost ljudi s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj, prekrškov, odkrivanjem in prijemanjem storilcev takih dejanj ter njihovem predajanjem pristojnim organom. (»Zakon o nalogah in pooblastilih policije (»ZNPPol«, 2013).
V skladu z navedenim mora biti Policija zelo dobro opremljena za delo, raziskovanje in preprečevanje specifičnih kaznivih dejanj na avtocesti. Pri preiskovanju kaznivih dejanj in sami prisotnosti Policije na avtocesti, ugotovimo, da gre za zelo specifično delo, kjer so hitrosti velike, oprema, usposobljenost policistov in kriminalistov ter obvladovanje vožnje v najekstremnejših razmerah pa nujno potrebni. Sam način raziskovanja, časovni okvir, nujnost in hiter pretok informacij, ki so potrebni za uspešno preiskavo specifičnih kaznivih dejanj na avtocesti, pa naravnost kličejo po ponovni uvedbi avtocestne policije. Med obravnavanimi kaznivimi dejanji na avtocestah sicer prevladujejo tatvine. Evropske razvite države, kot na primer Nemčija, Francija in Avstrija, imajo avtocestno policijo že vrsto let. Enote so zelo uspešne pri svojem delu in opravljajo svoje naloge na najvišji ravni. Slovenija je po zgledu navedenih držav ustanovila svojo policijsko enoto za delo na avtocesti, ki se je
imenovala Specializirana enota avtocestne policije (SEAP) in delovala v okviru Generalne policijske uprave, kar je bil velik doprinos k zmanjšanju kriminala na avtocestnem križu. V diplomskem delu je predstavljeno, kaj vse opravlja policist ali policist-kriminalist ob odkritju ali prijavi kaznivih dejanj na avtocesti, kot so velike tatvine, tatvine, rop, roparske tatvine in goljufije ter konkretni primeri le teh. V teoretičnem delu je predstavljeno delo policista in kriminalista ter policijska pooblastila pri raziskavi. V praktičnem delu so predstavljeni dejansko delo, obremenjenost in oprema policista, policijska pooblastila kot tudi primeri iz prakse.
Ključne besede: tatvine, avtoceste, policija, oprema, varnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
 Celotno besedilo (3,27 MB) |
2. |
3. Evropski model določanja višine cestnine na AC za tovorna vozila : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaIvana Zera, 2022, diplomsko delo Opis: Hiter in prost pretok blaga je ključnega pomena za uspešno industrijsko in ekonomsko rast države. V skupnem trgu Evropske Unije pa je to dejstvo še toliko bolj pomembno in je del jedra transportne politike Evropske Unije. Evropska Unija s strategijo standardiziranja transporta na več ravneh odpravlja razlike med svojimi članicami. Eurovinjeta je bil prvi pristop Evropske Unije k vzpostavitvi enotnega sistema cestninjenja. Eurovinjeto danes uporabljajo le Švedska, Luksemburg, Nizozemska in Danska.
Države tarifne modele za uveljavljene sisteme cestninjenja oblikujejo same na osnovi lastnih finančnih potreb. Pri oblikovanju pa se nanašajo na smernice, kot so princip uporabnik-plača, onesnaževalec-plača in princip pravične bremenitve uporabnika. Cilj diplomske naloge je raziskati transportno politiko, režim cestninjenja in lastnosti tovornega prometa Evropske Unije in njenih članic. Na osnovi ugotovitev raziskave pa oblikovati in predlagati smernice enotnega evropskega modela za določanje višine cestnine za tovorni promet na avtocestah.
Iz raziskave je razvidno, da je med posameznimi članicami dosti raznolikosti tako pri oblikovanju cestninjenja kot tudi pri oblikovanju tarifnih modelov. Predlagane smernice temeljijo na principu uporabnik-onesnaževalec-plača, principu pravične in sorazmerne bremenitve uporabnika do obrabe cestišča na osnovi največje skupne dovoljene teže tovornega vozila, predlaga se standardizacija kategorizacije tovornih vozil in okoljevarstvenega dodatka.
Ključne besede: cestninjenje, tovorni promet, avtoceste, tarifni model
Objavljeno v DKUM: 07.11.2022; Ogledov: 591; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,82 MB) |
4. Vpliv zalednih vod na vzdrževanje cestne infrastrukture - AC odsek Dragotinci : diplomsko deloAnamarija Poll, 2021, diplomsko delo Opis: Vsebina diplomskega dela temelji na predstavitvi problema poplavljenih območij na izbranem odseku avtoceste v Dragotincih, možnih rešitev in ukrepov le-teh. Predstavljena je zakonodaja, ki se prepleta z Zakonodajo vod in cestne infrastrukture, na podlagi česar je ugotovljeno, da se zakonodaji v določenih segmentih ne pokrivata in tako problemi poplavljanja cestne infrastrukture z zalednimi vodami niso pravno rešene. Opisane so naprave za odvodnjavanje cestne infrastrukture in posebej predstavljene oblike, ki se najpogosteje uporabljajo na avtocestnih odsekih. Na osnovi ugotovitev s področja zakonodaje iz obravnavane problematike, predstavitve avtocestnega odseka, na katerem prihaja občasno do poplavljanj ter analize literature in raziskav s področja problematike, so podani predlogi rešitev z gradbenega, zakonodajnega in prometnega vidika.
Ključne besede: avtoceste, poplavljanje cest, upravljanje in vzdrževanje cest, odvodnjavanje, prometna varnost.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 1166; Prenosov: 89
Celotno besedilo (4,57 MB) |
5. Preprečevanje vožnje v nasprotno smer po avtocesti - praksa in vizija v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMonika Grobelnik, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava preprečevanje vožnje v nasprotno smer po avtocesti. Glavna tema raziskovanja je praksa in vizija preprečevanja vožnje v nasprotno smer v Republiki Sloveniji. Za vožnjo v nasprotno smer po avtocesti je v veliki meri kriv človek, ki se ne drži pravil v cestnem prometu. Vožnja v nasprotno smer po avtocesti pomeni, da voznik po vozišču, ki je namenjeno vožnji v eno smer, vozi v nasprotno smer vozišča, ta pa se v veliko primerih konča s hudimi posledicami. V diplomskem delu so predstavljeni statistični podatki, najpogostejši vzroki in posledice vožnje v nasprotno smer po avtocesti. Velik poudarek je namenjen preučevanju preprečevanja vožnje v nasprotno smer po avtocesti. Med najpomembnejše ukrepe zagotovo sodi preventivno delovanje, ki omogoči, da do vožnje v nasprotno smer po avtocesti sploh ne pride. Zelo velik vpliv pri varnosti v cestnem prometu imajo policisti, DARS in nevladne organizacije, ki delujejo z ozaveščanjem voznikov, kako zelo je vožnja v nasprotno smer nevarna. DARS se že nekaj časa ukvarja s problematiko vožnje v nasprotno smer in v to vlaga ogromno sredstev. V sodelovanju s policijo in AVP je DARS izvedel že vrsto ukrepov in jih skozi raziskovalne naloge implementirali v realno okolje. Za preprečevanje vožnje v nasprotno smer je v diplomskem delu predstavljeno preventivno izobraževanje in ozaveščanje, tehnične prepreke, elektronski sistemi, prometna signalizacija in zakonodaja. V tujini so se kot najbolj učinkovito preprečevanje vožnje v nasprotno smer pokazale fizične prepreke, saj vozniku fizično preprečijo vožnjo v nasprotno smer. V Sloveniji tega načina preprečevanja zaenkrat še ne uporabljamo.
Ključne besede: promet, cestni promet, avtoceste, vožnja v nasprotno smer, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.12.2017; Ogledov: 2241; Prenosov: 175
Celotno besedilo (1,60 MB) |
6. |
7. Smotrnost enotnosti nadzora na avtocestnem omrežju Republike Slovenije : magistrsko deloMilenko Kovačević, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu raziskujemo pojav nevarnosti in potrebe po sistematičnem, celovitem ter enotnem nadzoru nad kršitelji kot posledica povečevanja prometa na avtocestnem omrežju. Prikazana je potreba po povečanju nadzornikov v primerjavi z obstoječim stanjem zaradi zagotavljanja visoke stopnje varnosti in zadovoljstva uporabnikov avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji. Predlagane so rešitve za izboljšanje stanja usposobljenosti in opremljenosti s pridobivanjem sredstev Evropske Unije. Predstavljeni so ukrepi in rešitve za novo organiziranost avtocestne policije z vidika lokacije enot, organiziranosti dela na način celovitosti obravnave postopkov ob enotnem nadzoru in združitve opreme vseh nadzornikov.
S študijem in analiziranjem literature smo predstavili stanje na področju nadzora na avtocestnem omrežju v Republiki Sloveniji. Z analitično metodo oziroma analiziranjem literature smo predstavili trenutno pokritost nadzora na avtocesti, ter izpostavili problem reakcijskih časov na zaznan dogodek. Z analiziranjem literature predvsem pa z rezultati kvantitativne raziskovalne metode, kot je anketa smo prišli do spoznanj o potrebi po ustanovitvi enot avtocestne policije. Z empirično raziskavo smo z uporabo raziskovalne metode predstavili ukrepe ter rešitve za novo organiziranost avtocestne policije z vidika lokacije enot in organiziranosti dela vseh nadzornikov.
Z raziskovanjem potreb po povečanju nadzornikov v primerjavi z obstoječim stanjem zaradi zagotovitve visoke stopnje varnosti in zadovoljstva uporabnikov avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji, pričakujemo izboljšave na področju kadrovske zasedenosti nadzornikov na avtocesti. Pričakujemo, da bo prišlo do izboljšav na področju poenotenja delovanja, večje pokritosti relacij avtoceste in s tem hitrejšo odzivnost, zagotavljanje visoke stopnje varnosti in zadovoljstva uporabnikov avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: promet, cestni promet, avtoceste, prometna varnost, nadzor prometa, policija, avtocestna policija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 21.06.2016; Ogledov: 1466; Prenosov: 258
Celotno besedilo (2,12 MB) |
8. Management ob izrednih dogodkih na avtocestnem križu : magistrsko deloMitja Palčič, 2015, magistrsko delo Opis: Stanje prometne varnosti se kljub naraščajočemu prometu iz leta v leto izboljšuje. Posledice prometnih nesreč so milejše, za posledicami prometnih nesreč pa na naših cestah umre vedno manj ljudi. Ne glede na to pa se število vozil na naših cestah enormno povečuje. Zaradi ugodne lege smo tranzitna država za tovorna vozila, ki potujejo iz vzhoda na zahod in iz severa na jug, kakor tudi osebna vozila, ki v času turistične sezone vozijo po naših cestah.
Posledice naraščajočega prometa so zagotovo izredni dogodki na avtocestnem križu, ki vključuje tako avtoceste kot tudi hitre ceste v Sloveniji. Ne moremo mimo dejstva, da že najmanjši požari na vozilih, prometne nesreče, megla, sneg in veter povzročijo dolge kolone, predvsem pa nejevoljo ljudi, ki so ujeti v tokovih avtoceste in hitre ceste.
V magistrski nalogi je predstavljeno tudi reševanje osebnih vozil, tovornih vozil do 5000 kilogramov skupne mase in avtobusov, ki ostanejo v koloni na avtocesti in hitrih cestah. V kolikor želimo imeti predstavo o težavah interventnih služb do prihoda na kraj izrednega dogodka, je bil nujen slikovni prikaz, ki nazorno prikaže in opiše nespoštovanje prometne ureditve in prometne signalizacije, ki zaradi velikega števila vozil ni več efektivna.
Iz zgoraj navedenega je bilo nujno prevetriti prometno ureditev in prometno signalizacijo, ki že dolgo ne sledi naraščajočemu prometu in z njim povezanimi izrednimi dogodki. V ta namen smo pregledali obstoječo prometno ureditev in prometno signalizacijo in pripravili oziroma dizajnirali novo prometno ureditev in signalizacijo. Opravili smo raziskavo, ki je pokazala, da po mnenju voznikov pa tudi strokovnjakov s področja prometne varnosti obstoječa prometna ureditev in signalizacija ob izrednih dogodkih nista ustrezni in da je njuna posodobitev nujno potrebna.
Poleg omenjenega je bil cilj magistrske naloge preveriti tudi prometno ureditev in prometno signalizacijo v sosednjih državah, kjer je bilo ugotovljeno, da vse države stremijo k izboljšanju prometne ureditve in prometne signalizacije ob izrednih dogodkih na njihovih avtocestah in hitrih cestah.
Ključne besede: promet, cestni promet, avtoceste, prometna varnost, prometne nesreče, izredni dogodki, intervencije, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.08.2015; Ogledov: 2511; Prenosov: 287
Celotno besedilo (1,71 MB) |
9. Izdelava vizualizacije cestnega telesa za potrebe prostorske preveritveBoštjan Kovačič, Blaž Supej, 2004, izvirni znanstveni članek Opis: Izdelava vizualizacije cestnega telesa za potrebe prostorske preveritve se največkrat uporablja pred izgradno večjih daljinskih objektov in za izdelavo presoje vplivov na okolje. Dobro izdelana vizualizacija nam lahko da več odgovorov in idej za izgradnjo ceste in pripadajočih objektov. Če hočemo izdelati takšno vizualizacijo, je treba zajeti čim večjo količino podatkov. Tu mislimo na predvsem na podatke, pridobljene s terenskimi meritvami, digitalnimi posnetki, ortofoto posnetke, digitalizacijo in vektorizacijo obstoječih podatkov. V članku bo predstavljena izdelava vizualizacije za konkreten primer izdelave avtoceste, ki obsega pregled vseh vhodnih podatkov, metod in pristopa za izdelavo statičnih in dinamičnih simulacij.
Ključne besede: gradbeništvo, avtoceste, gradnja cest, vizualizacija, GIS, obdelava podatkov, prostorsko urejanje, urejanje krajine
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2036; Prenosov: 52
 Povezava na celotno besedilo |
10. Nova arheološka spoznanja : oddaja Studio ob 17h, Radio Slovenija, I. program, 21. februar 2005Bojan Djurić, Mira Strmčnik-Gulič, Irena Šavel, Janez Marolt, 2005, radijski ali tv dogodek Ključne besede: arheologija, Slovenija, avtoceste
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1047; Prenosov: 50
Povezava na celotno besedilo |
