SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
TEHNOLOGIJA IZVEDBE VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE NA AC SLIVNICA - DRAŽENCI, SKLP C
Rudi Trauner, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tehnologijo izgradnje voziščne konstrukcije. Predstavljena je zgodovina izgradnje in struktura voziščne konstrukcije. Poudarek je na praktičnem primeru izgradnje voziščne konstrukcije na avtocestnem programu. Na podlagi pridobljenih izkušenj s tehnologijo je izdelana vrednostna analiza. Delo zaključuje opisana problematika posameznih faz izgradnje.
Ključne besede: gradbeništvo, avtocesta, ustroj ceste, tehnologija izgradnje, voziščna konstrukcija, kontrola kakovosti, vrednostna analiza
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2459; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (10,33 MB)

3.
GEOGRAFSKI VIDIKI IZGRADNJE DOLENJSKE AVTOCESTE
Martina Gošte, 2009, diplomsko delo

Opis: Sodobno avtocestno omrežje je pogoj za uspešno gospodarsko razvitost določene regije oz. države. Slovenija je začela graditi avtocestno omrežje v 70-ih letih prejšnjega stoletja, leta 2009 pa naj bi bil dokončan slovenski avtocestni križ, ki poteka v dveh smereh (v smeri severozahod – jugovzhod oz. v smeri X. panevropskega koridorja ter v smeri severovzhod - jugozahod oz. v smeri V. panevropskega prometnega koridorja) in povezuje zahodno oz. osrednjo Evropo z Balkanom ter Jadransko morje z vzhodno Evropo. Za Slovenijo sta ključnega pomena V. in X. panevropski koridor, ki omogočata povezanost Slovenije z ostalimi evropskimi državami ter vstop na skupen evropski trg. Cestni promet danes močno vpliva na okolje, saj prihaja zaradi njega do krčenja gozdov, uničevanja kmetijskih površin, onesnaževanja zraka, tal in vode. Z namenom zmanjšati negativne učinke prometa postaja vedno bolj aktualen trajnostni promet, ki postavlja v ospredje železniški in vodni promet, krepitev javnih prevozov, vzpostavitev mreže kolesarskih poti itd. Že pri načrtovanju tras novih cest je potrebno izdelati poročilo o vplivih na okolje ter negativne vplive zmanjšati na najmanjšo možno mero. Dolenjski avtocestni odsek poteka od Ljubljane (razcep Malence) do mejnega prehoda Obrežje in predstavlja del slovenskega avtocestnega odseka, ki poteka od Karavank do meje s Hrvaško. Ta smer predstavlja del X. panevropskega koridorja. Dokončanje dolenjske avtoceste (predvidoma leta 2009) bo omogočilo ustrezne regionalne povezave znotraj Slovenije ter povezave s sosednjimi državami, ključnega pomena pa bo za jugovzhodno Slovenijo, ki bo z dobrimi prometnimi povezavami pridobila na pomenu. Ob slovenskem avtocestnem križu prihaja do koncentracije prebivalstva in različnih gospodarskih dejavnosti, na območjih v širšem zaledju mest ter na obrobju pa je mogoče opaziti pojav razpršene poselitve oz. celo praznjenje nekaterih predelov. Zaradi tega se je pojavila potreba po novih razvojnih smereh, ki bi tudi tem območjem omogočila boljšo prometno povezanost, s tem pa tudi boljši razvoj celotne regije. Za jugovzhodno Slovenijo je ključnega pomena tretja razvojna os, ki naj bi potekala od Dravograda do Metlike in povezala večja središča v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem (npr. Gradec, Celje, Novo mesto, Reka, Karlovec). Novo mesto, ki predstavlja center jugovzhodne Slovenije, bo z izgradnjo nove avtoceste pridobilo kvalitetnejšo prometno povezavo proti severu in jugu, znašlo pa se bo tudi na presečišču dveh slovenskih razvojnih osi, kar bo celotnemu območju prineslo dodatne prednosti.
Ključne besede: avtocesta, avtocestni križ, panevropski koridorji, dolenjski avtocestni odsek, nove razvojne osi, jugovzhodna Slovenija, tretja razvojna os
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 2356; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

4.
Metodologija za napovedovanje motenj prometnega toka na avtocestnih odsekih pred pričakovano oviro - predorom
Ulrich Zorin, 2009, magistrsko delo

Opis: Zagotavljanja ustrezne prometne varnosti v avtocestnih predorih je med drugim odvisno tudi od poteka prometnega toka na širšem območju pred predorom. V primeru, da že v fazi izdelave idejnih projektov izgradnje avtocestnih predorov ustrezno preučimo potek predvidene oblike prometnega toka pred predorom, lahko prispevamo h kvalitetnejši pripravi projektne dokumentacije (gradbeni in prometni del) za posamezen avtocestni predor, kar pomeni kvalitetnejša izvedba samega predora z vsemi pripadajočimi elementi. Naloga predstavlja možnost, da je mogoče z uporabo predlagane metodologije, ki obravnava predvsem motnje prometnega toka širšega območja pred avtocestnim predorom, izboljšati nivo prometne varnosti v avtocestnih predorih.
Ključne besede: prometna varnost, avtocesta, predor, prometni tok, gostota prometnega toka
Objavljeno: 08.05.2009; Ogledov: 3198; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

5.
ZNAČILNOSTI POMURSKE AVTOCESTE IN VPLIV NA PROMETNE TOKOVE
Andreja Kovačič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava značilnosti pomurske avtoceste in njen vpliv na prometne tokove. Gradnja pomurskega avtocestnega kraka je že od vstopa v EU povzročala številne težave prebivalcem zaradi vsakodnevno več tisoč prepeljanih težkih tovornjakov ob glavni cesti med Mariborom in mednarodnim mejnim prehodom Dolga vas. To dokazujejo tudi statistični podatki o obremenjenosti potniškega in tovornega prometa med izgradnjo pomurskega odseka. Vendar pa tudi dokončana gradnja pomurske avtoceste ni zadovoljila njenih uporabnikov, vzrok temu je neustrezna širina voznih pasov in odstavni pasi, ki niso speljani po celotni trasi avtocest. Vse to statistično gledano ne ustreza gostoti prometa. V diplomski nalogi se osredotočam na problematiko pomurske avtoceste in njen vpliv na prometne tokove. Uvodoma predstavljam stanje cest pred začetkom gradnje pomurske avtoceste in V. evropskega koridorja, prometno obremenitev slovenskega cestnega omrežja ter analizo obremenjenosti regionalne ceste G1( Lenart — Gornja Radgona — MMP Dolga vas). V nadaljevanju podrobneje opisujem gradnjo pomurske avtoceste, odsek Cogetinci — Vučja vas kot tudi prednosti in negativni vpliv gradnje pomurske avtoceste na regionalne ceste. V diplomi analiziram obremenjenost potniškega in tovornega prometa ter samo prometno varnost na pomurski avtocesti. V zaključku diplomske naloge primerjam obremenjenost cest pred začetkom gradnje in trenutnim stanjem dokončanega pomurskega avtocestnega kraka.
Ključne besede: pomurska avtocesta, obremenjenost cest, odstavni pas, potniški in tovorni promet
Objavljeno: 09.06.2010; Ogledov: 2295; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

6.
ANALIZA PREHAJANJA ŽIVALI POD VIADUKTOM MRTVICA NA ODSEKU AVTOCESTE KRŠKA VAS – OBREŽJE
Saša Orlač, 2011, diplomsko delo

Opis: Intenzivna gradnja cest in avtocest ima lahko zelo negativne vplive na okolje, ki so še posebej veliki v času njihove gradnje, ko so motnje naravnih razmer velike tudi na širšem pasu okoli cest. Še posebej so v tem primeru negativnim vplivom podvržene večje vrste prostoživečih živali, predvsem divjad. Za omilitev negativnih učinkov novih cest in avtocest na življenjski prostor živali je predvidena izgradnja posebnih prehodov za prostoživeče živali v obliki nadvozov, podvozov, razširitev vzdolž potokov in rek. Da bi ugotovili ali živali te prehode uporabljajo in kje so najprimernejše lokacije, Družba za avtoceste Republike Slovenije financira projekte, ki vključujejo spremljanje prehajanj prostoživečih živali prek avtocest. Namen diplomske naloge je bil, da naredimo raziskavo, kako pogosto in katere živali največ uporabljajo prehod na območju pod viaduktom Mrtvica na odseku avtoceste Krška vas – Obrežje, v obdobju treh mesecev od 30.12.2009 do 30.3.2010. Raziskali smo tudi kateri so moteči dejavniki, ki preprečujejo živalim prehod, v katerem delu dneva ga največ uporabljajo in ali vreme in stanje lune vplivata na prečkanje viadukta. Za spremljanje prehodov živali smo uporabili digitalno snemalno napravo, ki omogoča snemanje migracij živali na avtocestnih prehodih namenjenim živalim in je sestavljena iz več podsistemov. Posnetke smo pregledali in jih analizirali. Rezultati monitoringa nakazujejo določen negativen vpliv avtoceste na tamkajšnje prostoživeče živali. Živali prehod uporabljajo, vendar menimo, da bi se frekventnost prehodov živali preko viadukta Mrtvica na odseku Krška vas – Obrežje povečala, če bi omejili prehod viadukta le na lastnike tamkajšnjih zemljišč in ribičev.
Ključne besede: avtocesta, prehodi živali, viadukt Mrtvica, digitalna snemalna naprava, monitoring živali.
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 1077; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

7.
VPLIV NAČINA KOŠNJE NA OBNOVITVENO SPOSOBNOST PELINOLISTNE AMBROZIJE (Ambrosia artemisiifolia L.)
Aleksandra Kranjc, 2012, diplomsko delo

Opis: V lončnih poskusih smo preučevali vpliv načina košnje pelinolistne ambrozije na cvetenje in količino oblikovanih semen. V prvem poskusu (P1) smo imeli v loncih (10 l) posajenih 5 rastlin ambrozije na lonec, v drugem (P2) pa smo imeli posejane mešanice ambrozije in več vrst drugih plevelov, značilnih za rastlinske združbe robov avtocest. Košnjo smo simulirali z rezanjem rastlin s škarjami 3 cm od tal. Prvo košnjo smo izvedli, ko so bile rastline v razvojnem stadiju 2, 4 ali 8 listov (2L, 4L, 8L). Košnjo smo ponovili po 4, 6, 8 ali 12 tednih (4T, 6T, 8T, 12T) in izvedli še tretjo, 3 ali 6 tednov po drugi košnji (3T, 6T). V raziskavo je bilo vključenih 40 različnih kombinacij razvojnih stadijev in časovnih presledkov med izvedbo košenj (L, T, T). Pri obravnavanjih, kjer smo ambrozijo pokosili le dvakrat letno (L, T), v prvem poskusu (čisti sestoj ambrozije) nismo uspeli v popolnosti preprečiti cvetenja in oblikovanja semen. Največje zmanjšanje deleža rastlin, ki so cvetele, smo dosegli v sistemu dveh košenj pri kombinaciji (P1-8L+12T+0T; -74 %; P2-8L+12T+0T; -100 %) in največjo redukcijo deleža rastlin, ki so oblikovale seme, pri kombinaciji (P1-2L+12T+0T; 77 %; P2-8L+12T+0T; -100 %). Pri obravnavanjih, kjer smo ambrozijo pokosili trikrat letno (L, T, T), smo popolnoma preprečili cvetenje in oblikovanje semen z naslednjimi sistemi košnje (P1-2L+12T+6T; P1-4L+12T+6T; P1-8L+8T+3T; P2-2L+12T+6T; P2-8L+4T+3T; P2-8L+6T+3T; P2-8L+12T+6T).
Ključne besede: Ambrosia artemisiifolia, mehanično zatiranje, sistemi košnje, avtocesta
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 995; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (14,81 MB)

8.
AVTOCESTNI ODSEKI IN NEPRAVILNA SMER VOŽNJE
Miha Stibrič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen slovenski avtocestni prostor in ukrepi, s katerimi lahko zmanjšamo pojav nepravilne smeri vožnje. Ker je posledica takšnih nesreč velikokrat materialna škoda in izguba življenj, lahko s predstavljenimi protiukrepi in pravilno postavitvijo vplivamo na zmanjšanje nesreč in voženj v nasprotno smer na avtocesti. Na avtocestnem odseku Fram – Sl. Bistrica (0636 in 0036) med priključkoma Sl. Bistrica sever (0461) in Sl. Bistrica jug (0135) smo naredili analizo trenutnega stanja in pripravili predloge, s katerimi bi lahko preprečili oziroma zmanjšali število nepravilnih uvozov in izvozov. Hkrati pa bomo s tem zmanjšali število težkih prometnih nesreč s smrtnim izidom ter povečali prometno varnost na slovenskih avtocestah.
Ključne besede: prometna varnost, avtocesta, vožnja v nasprotno smer, možni ukrepi
Objavljeno: 16.12.2014; Ogledov: 562; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (13,94 MB)

9.
GOSPODARJENJE AVTOCESTNEGA ODSEKA ŠENTRUPERT-ŠEMPETER Z UPORABO METODOLOGIJE MSI INDEKSA
Ožbej Slakan, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je v prvem delu obravnavano vozišče, ki je namenjeno potovanju z motornimi vozili. Vozna površina je izpostavljena različnim prometnim oz. klimatskim obremenitvam, kar povzroča preoblikovanje in poslabšanje stanja vozišča. Poškodbe vplivajo na kvaliteto vožnje in stroške uporabnikov. Zato se uveljavlja pojem in dejavnost gospodarjenja z voznimi površinami. To je aktivnost, kjer upravljalec zbira podatke o stanju vozišča in z optimalnim finančnim vlaganjem smotrno vzdržuje vozišče, kar za uporabnike le-tega pomeni varno, udobno in gospodarno vožnjo. V drugem delu pa je prikazana raziskava avtocestnega odseka z vizualno metodo. Pridobljeni podatki so bili ocenjeni z modificiranim švicarskim indeksom in prilagojeni tako, da so bili primerljivi s podatki upravljalca cestišča.
Ključne besede: gospodarjenje, vzdrževanje, vozišče, avtocesta, MSI indeks
Objavljeno: 11.09.2014; Ogledov: 671; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

10.
ANALIZA POŠKODB NA OPREMI, NAPRAVAH IN CESTIŠČU KOT POSLEDICA NESREČ NA AC A5 NA ODSEKU CERKVENJAK - PINCE IN H7
Davor Mesarič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga temelji na analizi poškodb na opremi naprav in cestišču avtocestnega odseka A5 in H7 v upravljanju ACB Murska Sobota. Analizo v uvodu spremlja teoretični del predstavitve pojma in vrst nesreče, opis analizirane trase in opreme na avtocestah ter predstavitev zakonodaje in pravilnikov, ki obravnavajo avtoceste, nesreče, reševanja in sanacije, zapor, varnostne ograje ter opremo. Analiza je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz prvega dela analize, ki obravnava vzrok, okoliščine, odsek in povzročitelja nesreče, ter iz drugega dela, ki obravnava poškodovano opremo, sanacijska dela na poškodbah in čas saniranja poškodb.
Ključne besede: avtocesta, poškodbe na opremi, nesreče na avtocesti
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 541; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici