Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Prometne nesreče, ki nastanejo zaradi nenadnega zapuščanja voznega pasu so pogoste, poškodbe so lahko resne. Zato tovrstne nesreče predstavljajo težavo, ki zahteva pozornost in ukrepanje. Veliko voznikov je za volanom utrujenih, zaspanih ali nepozornih, kar poslabša sposobnost izvajanja vozniških opravil. Posledice preusmeritve pozornosti voznika z vozišča in dogajanja ob njem so lahko usodne. V novejšem času je nepozorna vožnja še bolj v porastu zaradi naraščanja uporabe elektronskih naprav. Eden izmed ukrepov za opozarjanje utrujenih, dremavih, nezbranih ali nepozornih voznikov na avtocestah je vgradnja ropotnega traku na odstavni pas. Vgradnja ropotnega traku je namenjena voznikom, ki bi lahko nehote zapeljali z vozišča. Zvočno in vibracijsko opozorilo, proizvedeno z vožnjo preko ropotnega traku, občutno izboljša možnost varne vrnitve. V primeru, da se voznik ne uspe vrniti na vozni pas, takšno opozorilo pogosto izboljša reakcijo voznika in tako zmanjša resnost nesreče. Ker je uporaba rezkanih ropotnih trakov v Republiki Sloveniji skoraj nepoznan prometno varnostni ukrep, smo v magistrski nalogi na praktičnem primeru preverili razloge in možnosti za njihovo vgradnjo na odstavne pasove avtocest.
Ključne besede: Ropotni trak, nepozorna vožnja, avtocesta, odstavni pas
Objavljeno v DKUM: 02.09.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 9
Celotno besedilo (11,24 MB)

Opis: Vožnja tovornih vozil po prehitevalnem pasu je problem s katerim se srečujejo soudeleženci v prometu vsakodnevno. Velja, da se vožnja po avtocesti izvaja po voznem, v primeru prehitevanja pa po prehitevalnem pasu. V zadnjih nekaj letih smo lahko priča številnim prehitevanjem voznikov tovornih vozil, ki z vožnjo po prehitevalnem pasu ovirajo promet, s tem povzročajo prometne zamaške, v najslabših primerih pa nas lahko to privede do hudih prometnih nesreč. Vožnja po prehitevalnem pasu postaja vedno večja težava tako na slovenskih avtocestah kot tudi na cestah v tujih državah. V diplomskem delu o vožnji tovornih vozil po prehitevalnem pasu nas je zanimalo kaj sploh promet je, kako ga delimo ter kaj pomeni varnost v prometu. V nadaljevanju smo opisali avtocesto, tovorna vozila na avtocesti, zakaj prihaja do vožnje tovornih vozil po prehitevalnem pasu ter kakšni so ukrepi za takšen način oviranja prometa. V ta namen smo preučili teorijo in različna besedila. Ugotovili smo, da je vožnja tovornih vozil po prehitevalnem pasu problem v večini držav s tranzitnim prometom. V diplomskem delu smo preučili koncept avtoceste, vožnje po avtocesti pri čemer smo izpostavili vožnjo tovornih vozil po prehitevalnem pasu, globe, ki jih šoferji tovornih vozil prejmejo za tovrstno kršitev, nadzor avtocestne policije, neupoštevanje oznak, neupoštevanje prometnih signalizacij ter brezbrižno obnašanje šoferjev tovornih vozil. Prav tako smo govorili o posledicah, ki jih prinašajo takšne kršitve v prometu ter o možnih rešitvah.
Ključne besede: diplomske naloge, avtocesta, tovorna vozila, vožnja, prehitevalni pas
Objavljeno v DKUM: 08.07.2020; Ogledov: 1085; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: V magistrskem delu je predstavljenih več vrst merilcev prometnih obremenitev, ki se uporabljajo v Sloveniji. Podatke teh obremenitev lahko pridobivamo z avtomatskim ali tudi ročnim štetjem prometa. Pridobljeni podatki so temeljna informacija o prometu, ki se odvija na naših cestah. Na avtocestah in hitrih cestah uporabljajo različne vrste merilcev prometnih podatkov, ki se med sabo razlikujejo predvsem po natančnosti in klasificiranju vozil. V raziskovalnem delu smo s primerjavo in analizo dobljenih podatkov avtomatskih števcev in ročnega štetja ugotavljali, katera vrsta avtomatskih merilcev prometnih podatkov je najbližje rezultatom ročnega štetja. Podatki, pridobljeni z mikrodetektorjem, so se glede na ročno štetje razlikovali za 0,9 %, podatki iz induktivne zanke pa za 2,8 %. Kljub nekaj težavam z videoposnetkom in subjektivnim pristopom pri razvrščanju vozil v posamezne kategorije, ki jih zaznavajo števci, lahko ugotovimo, da sta oba avtomatska števca zanesljiva. Natančnost je višja od 95 %, kar je primerljivo s podatki o posameznih števcih, zapisanimi v karakteristikah teh števcev.
Ključne besede: Avtocesta/hitra cesta (AC/HC), zajemanje prometnih podatkov, merilci prometnih podatkov, analiza natančnosti izmerjenih podatkov
Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 1229; Prenosov: 123
Celotno besedilo (2,21 MB)

Opis: Na slovenskih avtocestah se zgodi zelo veliko prometnih nesreč. V diplomskem delu so predstavljene avtoceste in predori na splošno v Republiki Sloveniji. Opisane so vrste in število prometnih nesreč za obdobje 2007–2015, katerih podatki so pridobljeni s strani Policije Republike Slovenije in Družbe za avtoceste v Sloveniji (DARS, d. d.). Poudarek bo tudi na varnosti v avtocestnih predorih in na splošno. Predstavljeni bodo podatki dveh večjih prometnih nesreč v slovenskih predorih s strani Policije Republike Slovenije.
Ključne besede: analiza nesreč, predor, avtocesta, prometna varnost
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1684; Prenosov: 128
Celotno besedilo (3,56 MB)

Opis: To diplomsko delo je namenjeno vsem gradbenikom na tako zahtevnih objektih kot je AC. V diplomski nalogi bom se seznanil z delom geodeta, z njihovimi nalogami, dolžnostmi sodelovanja z izvajalcem, geomehaniko in nadzornim. Predstavil bom AC odsek Draženci-Gruškovje, naloge geodezije, geomehanike, predstavil instrumente ter geotehnične preizkuse. Na kratko bom predstavil stabilizacijo voznega pasu. Izvedba AC ni tako zahtevna z gradbenega vidika, kot z logističnega, saj gosto naseljene vasi ob regionalki in pa povečan promet v poletni turistični sezoni, zelo otežujejo dela.
Ključne besede: gradbeništvo, znanstveno delo, geodezija, avtocesta, geotehnika, geodetska oprema
Objavljeno v DKUM: 09.09.2016; Ogledov: 1360; Prenosov: 101
Celotno besedilo (59,71 MB)