1. Glavna oseba kot žrtev v izbranih delih slovenske spominske prozeTjaša Lipovec, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Glavna oseba kot žrtev v izbranih delih slovenske spominske proze sem ugotavljala, ali je glavna oseba v posameznem delu žrtev dane situacije, dogodkov oziroma družbenega dogajanja. V primeru, da je oseba žrtev, sem pojasnila, zakaj in kdo jo tako vidi. Zanimalo me je, če se sama počuti kot žrtev ali jo tako vidi družba, bralec sam. Analiza zajema pet literarnih besedil: Marjan Rožanc Ljubezen (1979), Branko Hofman Noč do jutra (1981), Vitomil Zupan Levitan (1982), Igor Torkar Umiranje na obroke (1984) in Mira Mihelič Ure mojih dni (1985). V magistrskem delu so natančneje obravnavani naslednji pojmi: spominska proza, avtobiografija in avtobiografski roman. Ugotavljala sem tudi, ali glavna oseba zaradi spleta okoliščin in vpliva družbe doživlja krizo, ki ima lahko več vzrokov – lahko gre za moralno/duševno krizo, za politično krizo, za osebno krizo ali za bivanjsko krizo. Pojasnila sem, na kakšen način je ta kriza prikazana. Analiza je pokazala, da so vse glavne osebe žrtve danih situacij, dogodkov oziroma družbenega dogajanja, saj gre za nemirno obdobje pred, med in po drugi svetovni vojni. Prav tako vse glavne osebe doživljajo krize, ki se med seboj prepletajo in imajo različne vzroke.
Ključne besede: Spomini, spominska proza, avtobiografija, avtobiografski roman, kriza, žrtev.
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 1001; Prenosov: 84
 Celotno besedilo (827,24 KB) |
2. Romani sodobnih slovenskih pisateljicSilvija Borovnik, 2003, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek se ukvarja s pojavnimi oblikami romana, kakršnega v novejši književnosti oblikujejo slovenske pisateljice in nekatere publicistke, kot so Brina Švigelj (Brina Svit), Manca Košir, Erica Johnson Debeljak, Vesna Milek, Sonja Porle in Nina Kokelj. Osrednji del besedila prinaša analizo pripovednega gradiva, ki je izhajalo od začetka osemdesetih let dalje, osvetljeno pa je glede na tipološke značilnosti in razmerje med tradicionalnimi ter novimi pripovednimi postopki.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenske pisateljice, roman, slovenski roman, dnevniški roman, roman v pismih, avtobiografski roman, esejistični roman, ljubezenski roman, potopisni roman
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2587; Prenosov: 330
 Povezava na datoteko |
3. Ženska v meščanski prozi Iva ŠorlijaJožica Čeh Steger, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: Razprava se ukvarja s Šorlijevim pogledom na žensko in z ženskimi liki v njegovi meščanski prozi, s katero je v slovenski književnosti nadaljeval Kersnikovo in Govekarjevo tematizacijo meščanskega erotike. Šorlijevi tipični ženski liki, kot so lahkožive ženske, spogledljivke, nezveste žene, prešuštnice, histerične ženske, so povezani z avtorjevo odločitvijo za tematizacijo meščanske erotike, pri tem je opaziti nekatere motivne sorodnosti z Maupassantovo prozo, ki jo je Ivo Šorli tudi prevajal. Podobno kot pri Maupassantu je tudi v Šorlijevi prozi iz prve polovice 20. stoletja zapisanih veliko moških predsodkov o ženski, ki jih je avtor poznal tudi iz nekaterih znanih filozofsko-psiholoških spisov o ženski.
Ključne besede: slovenska književnost, literarne osebe, ženski liki, ženski tipi, meščanska proza, roman, avtobiografski roman, erotika
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1587; Prenosov: 126
Povezava na datoteko |
4. Primerjalna analiza izbranih romanov Charlotte Brontë z vidika avtobiografskih prvin in družbenega položaja ženskega subjektaNatalija Hofbauer, 2013, diplomsko delo Opis: Ženski subjekt je v zgodovini književnosti obravnavan nemalokrat in z različnih vidikov. Ženska je služabnica, je fatalna ženska, je ženska, ki se žrtvuje za svoje otroke, ali ženska, ki živi sama in je neodvisna od drugih. Sama sem podrobneje prebirala angleško književnost 19. stoletja in se ustavila pri predstavnici viktorijanske dobe, Charlotte Brontë, pisateljici, pišoči o ženski, ki se začne osamosvojevati in jo zato obravnavajo kot osebo z lastnim mišljenjem ter jazom.
V diplomski nalogi sem analizirala njena tri dela z naslovi Jane Eyre, Shirley in Villette, kjer imajo glavno besedo prav ženske, ki si prizadevajo postati samostojne in ne podrejene moškemu. So odločne ženske, ki si z lastnim razumom in delovnimi rokami utirajo pot v lepše življenje. Zaradi pisateljičinega zanimivega življenja sem se odločila poiskati avtobiografske prvine v prej omenjenih delih, saj sem sklepala, da je marsikateri del njenega življenja kasneje postal navdih za odlomek v kakšnem izmed njenih romanov. In res se je izkazalo tako.
S pomočjo teorije o avtobiografiji in avtobiografskem romanu ter podrobnim raziskovanjem o njenem življenju in obdobju, v katerem je živela, sem prišla do sklepa, da je pisateljica mnogo lastnih doživetij zlila na papir. Osebe, ki jih je dejansko poznala, je uporabila za like v svojih romanih. Glavnim junakinjam je podala takšno žensko osebnost, kot je bila deloma sama ali si je to želela biti. Odločna, močna ženska, ki za svoje srečno življenje ne potrebuje bogatega moškega, pač pa ji moški predstavlja enakovrednega sopotnika v ljubečem zakonu.
Ključne besede: Charlotte Brontë, avtobiografija, avtobiografski roman, sentimentalni roman, Jane Eyre, Shirley, Villette
Objavljeno v DKUM: 19.09.2013; Ogledov: 2197; Prenosov: 235
Celotno besedilo (776,97 KB) |
5. |
