| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Avtobiografskost v literaturi Marije Kmet
Anja Brilej, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Avtobiografskost v literaturi Marije Kmet sem poskušala ugotoviti, v kolikšni meri je njena literatura avtobiografska, kakšna je razlika med avtobiografijo in avtobiografsko prozo, kaj nam o pisateljici pove njena literarna avtobiografija Moja pota in kako delujejo fikcijski signali. Ugotovila sem, da je glavna prvina v pripovedni prozi Marije Kmet avtobiografskost. Delež avtobiografskosti sem ugotavljala ob pripovedovalcu, literarnih osebah in literarnih prostorih. Pomagala sem si z literarno avtobiografijo Moja pota, ki jo je pisateljica izdala leta 1933. Izvemo veliko zanimivega o življenju in literarnem ustvarjanju pisateljice, vendar lit. avtobiografije ne smemo popolnoma enačiti z zunajliterarno resničnostjo, ker gre za ubeseditev ene od možnih variant pisateljičine življenjske zgodbe. Avtobiografske prvine iz pisateljičinega psihofizičnega življenja sem našla v noveli, romanu in številnih črticah. Novela Brez tal je primer prvoosebne avtorske proze. Literarna oseba Helena ima referenco v pisateljici. Delna identifikacija med Heleno in Kmetovo se potrjuje z izjavami, ki so preverljive v verodostojni biografiji. Manj avtobiografskih prvin najdemo v romanu V metežu, kjer stopi v ospredje fikcija. Orientacijska signala, ki referirata na resničnost, sta lik učiteljice in mesto Trst. V kratki prozi je pisateljica pogosto tematizirala drobne dogodke iz svojega življenja. Usodo svojih staršev je prikazala v črticah Torče Skočir in Konec učitelja Možeta. V njenih črticah nastopajo učiteljice. Pogosto so tudi nezadovoljne, prizadete, osamljene kot je bila tudi pisateljica.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Marija Kmet, avtobiografskost, avtobiografija, avtobiografska proza.
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 2022; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (394,73 KB)

2.
ZGODOVINA, AVTOBIOGRAFIJA IN POST KOLONIALIZEM V ROMANU
Ramona Arnuš, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomi so predstavljeni avtobiografija, zgodovina in post kolonializem v Naipaulovem romanu Half a Life, ki opisuje življenje malega človeka, ki je izpostavljen velikim zgodovinskim dogodkom. Ta človek je prototip celotnega naroda, ki je doživel izgnanstvo iz lastne kulture, jezika in identitete, kot posledice kolonializma. Roman nakazuje, da problemi kolonializma niso izginili z neodvisnostjo kolonij ampak so še danes prisotni v družbi. Naipaula uvrščamo med post kolonialne pisce, ker se v svojih romanih ukvarjanja s vplivi kolonializma na posameznika in družbo. Ko bralec, skupaj s protagonistom potuje od Indije do Londona in Afrike, spoznava razlike med posameznimi kolonialnimi praksami, ki so pogojene z značilnostmi kolonij in kolonizatorjev. Half a Life je primer leposlovja, ki obravnava pomembne zgodovinske, avtobiografske in post kolonialne teme držav, ki jih opisuje, in je kot tak pomemben v kontekstu zgodovine in post kolonialne teorije.
Ključne besede: avtobiografija, zgodovina, post kolonializem, izgnanstvo, posameznik
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 2176; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (224,20 KB)

3.
AVTOBIOGRAFSKI ELEMENTI IN TEMA DISKRIMINACIJE V ROMANU NE UBIJAJ SLAVCA
Vesna Zidar Antlej, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Avtobiografski elementi in tema diskriminacije v romanu Ne ubijaj slavca je sestavljena iz dveh delov in analizira roman ameriške avtorice Harper Lee. Prvi del diplomske naloge dokazuje, da so nekateri dogodki oziroma osebe, ki se pojavljajo v romanu, vzeti iz avtoričinega življenja. Analiza je usmerjena v primerjavo resničnega in fiktivnega sveta. Vzporednice z resničnostjo so dokazane s primerjavo življenjskih razmer, šolskega sistema, določenih dogodkov, črnskih služkinj ter nekaterih literarnih likov. Primerjave življenjepisov nekaterih ljudi in literarnih likov dokazujejo, da so liki matere, Atticusa, Dilla, Toma Robinsona in Booja zasnovani po resničnih osebah. V drugem delu diplomske naloge je analizirana tema diskriminacije v romanu. Pri tem je posebna pozornost namenjena analizi prisotnosti diskriminacije glede na raso, diskriminacije glede na spol in diskriminacije glede na družbeni oziroma socialni status. Natančna analiza dokazuje, da je v romanu najbolj poudarjena diskriminacija glede na raso – črnci so diskriminirani v vseh točkah raziskovanja, najbolj pa izstopa (ne)enakost pred zakonom. Zelo izrazita je tudi diskriminacija glede na družbeni oziroma socialni status – ljudje v fiktivnem Maycombu so namreč uvrščeni v štiri skupine. Diplomska naloga dokazuje, da je prisotnost diskriminacije glede na spol prisotna, a ne tako izrazita kot prvi dve, saj so ženske, razen nekaj izjem, predstavljene predvsem v tradicionalni vlogi.
Ključne besede: Harper Lee, Ne ubijaj slavca, avtobiografija, ameriška književnost, diskriminacija
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2155; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

4.
Primerjalna analiza izbranih romanov Charlotte Brontë z vidika avtobiografskih prvin in družbenega položaja ženskega subjekta
Natalija Hofbauer, 2013, diplomsko delo

Opis: Ženski subjekt je v zgodovini književnosti obravnavan nemalokrat in z različnih vidikov. Ženska je služabnica, je fatalna ženska, je ženska, ki se žrtvuje za svoje otroke, ali ženska, ki živi sama in je neodvisna od drugih. Sama sem podrobneje prebirala angleško književnost 19. stoletja in se ustavila pri predstavnici viktorijanske dobe, Charlotte Brontë, pisateljici, pišoči o ženski, ki se začne osamosvojevati in jo zato obravnavajo kot osebo z lastnim mišljenjem ter jazom. V diplomski nalogi sem analizirala njena tri dela z naslovi Jane Eyre, Shirley in Villette, kjer imajo glavno besedo prav ženske, ki si prizadevajo postati samostojne in ne podrejene moškemu. So odločne ženske, ki si z lastnim razumom in delovnimi rokami utirajo pot v lepše življenje. Zaradi pisateljičinega zanimivega življenja sem se odločila poiskati avtobiografske prvine v prej omenjenih delih, saj sem sklepala, da je marsikateri del njenega življenja kasneje postal navdih za odlomek v kakšnem izmed njenih romanov. In res se je izkazalo tako. S pomočjo teorije o avtobiografiji in avtobiografskem romanu ter podrobnim raziskovanjem o njenem življenju in obdobju, v katerem je živela, sem prišla do sklepa, da je pisateljica mnogo lastnih doživetij zlila na papir. Osebe, ki jih je dejansko poznala, je uporabila za like v svojih romanih. Glavnim junakinjam je podala takšno žensko osebnost, kot je bila deloma sama ali si je to želela biti. Odločna, močna ženska, ki za svoje srečno življenje ne potrebuje bogatega moškega, pač pa ji moški predstavlja enakovrednega sopotnika v ljubečem zakonu.
Ključne besede: Charlotte Brontë, avtobiografija, avtobiografski roman, sentimentalni roman, Jane Eyre, Shirley, Villette
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 1213; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (776,97 KB)

5.
Problem "norosti" in avtobiografskosti v izbranih delih Tennesseeja Williamsa
Sanja Selinšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Tennessee Williams je eden bolj znanih svetovnih avtorjev, ki se je v zgodovino gledališča, filma in književnosti zapisal z monumentalnimi deli, kot so Steklena menagerija, Tramvaj poželenje in Mačka na vroči pločevinasti strehi. Njegova dela predstavljajo ženske junakinje, močne ženske ali ženske, ki propadejo pod težo družbe in pravil. Dela se odlikujejo predvsem po posebnem liričnem slogu in posebnem občutenju sveta, v katerem se vidi velik razkorak med stvarnostjo in iluzijo, posebej blizu pa so mu poetični junaki in junakinje, ki so krhki, nežni in se sprehajajo po robu razuma. V svoji diplomski nalogi sem analizirala tri drame Tennesseeja Williamsa, Stekleno menagerijo, Tramvaj poželenje in Igro za dve osebi. Vsa tri dela se osredotočajo na junakinje in junake, ki v realnem svetu ne morejo živeti in preživeti, zato se zatekajo v neko obliko norosti ali iluzije. Williamsovo delo je močno prežeto z avtobiografskimi motivi, zato sem temu v diplomskem delu tudi namenila obširno pozornost. S pomočjo teorije avtobiografije in psiholoških dognanj o duševnih motnjah sem podrobno raziskala življenje Tennesseeja Williamsa, obdobje, v katerem je ustvarjal, in dogodke, ki jih je kasneje prelil v svojo literaturo. Tako z gotovostjo lahko potrdim, da je bila večni navdih ženskih likov v Tennesseejevih dramah sestra Rose, delno pa tudi mati Edvina. Williamsa je zaznamoval tudi življenjski slog na ameriškem jugu Združenih držav Amerike, vse to pa najdemo tudi v njegovih delih. Avtobiografske elemente in elemente »norosti« tako predstavljam v pričujoči diplomski nalogi.
Ključne besede: Tennessee Williams, avtobiografija, norost, duševne motnje, drama, Steklena menagerija, Tramvaj poželenje, Igra za dve osebi
Objavljeno: 25.02.2014; Ogledov: 1048; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (868,21 KB)

6.
Literarne avtobiografije izbranih slovenskih pisateljic
Barbara Žgajner, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Literarne avtobiografije izbranih slovenskih pisateljic so analizirana avtobiografska dela starejših avtoric ter deli sodobne prozaistke. Predstavljena so tudi teoretska izhodišča avtobiografske literature in kratek pregled razvoja avtobiografske književnosti na Slovenskem. Pisateljice imajo s svojim literarnim ustvarjanjem v slovenski književnosti pomembno vlogo. Mnoge starejše avtorice, ki so na literarnem področju orale ledino, so bile v preteklosti velikokrat zapostavljene in celo nepoznane. Odločili smo se za analizo njihovih literarnih avtobiografskih besedil, ki so kakovostna, zanimiva in zato vredna podrobnejše obravnave. V opus pa smo zajeli tudi deli sodobnejše avtorice. Analiza besedil zajema naslednja dela izbranih pisateljic: Mira Mihelič Ure mojih dni (1985), Ilka Vašte Podobe iz mojega življenja (1964), Nedeljka Pirjevec Zaznamovana (1992), Nada Gaborovič Malahorna (1989), Alma Maksimilijana Karlin Samotno potovanje v daljne dežele: tragedija ženske (1969), Erica Johnson Debeljak Tujka v hiši domačinov (1999), Prepovedani kruh (2010). Prikazali bomo, kako se v besedilih prepletata fikcija in resničnost, kako delujejo fikcijski signali, v kolikšni meri je literatura izbranih pisateljic avtobiografska, kakšna je razlika med avtobiografsko prozo in avtobiografijo. Delež avtobiografskosti bomo ugotavljali ob pripovedovalcu, literarnih osebah, literarnih prostorih in času.
Ključne besede: Literarna avtobiografija, avtobiografija, fikcija, resničnost, slovenske pisateljice.
Objavljeno: 29.07.2016; Ogledov: 412; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (646,33 KB)

7.
IZSELJENSKA PROBLEMATIKA V LITERARNIH DELIH IZBRANIH SLOVENSKIH IN TUJIH AVTORJEV
Martina Janežič, 2016, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih se v Sloveniji srečujemo s pojavom tako imenovanega bega možganov, ki ga opredeljuje vse večje izseljevanje mladih, sposobnih in visoko izobraženih posameznikov, ki so, razočarani nad razmerami v svoji matični državi, našli svojo možnost za zaposlitev v sosednjih ali bolj oddaljenih državah. Kar danes imenujemo beg možganov, je že stoletja znano kot izseljevanje, s čimer so se Slovenija in tudi druge države, na primer Avstrija, začele srečevati že v času 16. stoletja. Posameznik se odloči za izselitev iz države na podlagi ekonomskih, političnih ali osebnih vzrokov, pri čemer najbolj prevladujejo ekonomski vzroki. Nekaterim v času bivanja v tujini uspe izboljšati svoj socialni in ekonomski položaj, spet drugi se razočarani nad svojim neuspehom vrnejo domov. Vendar ne glede na to, zaradi katerega vzroka se je posameznik ali družina izselila v tujino, vsi izseljenci se v začetnih letih svojega bivanja v tujini srečujejo z enakimi problemi, kot so: nepoznavanje jezika, občutki osamljenosti, srečevanje s predsodki, ki jih goji družba do tujcev, kulturnimi razlikami in še bi lahko naštevali. Preko analize sedmih romanov slovenskih in tujih avtorjev bom skušala ugotoviti, s katerimi problemi se srečujejo izseljenci v tujini, kaj so vzroki za njihov odhod v tujino; ukvarjala se bom s problemom remigracije, primerjala bom, kako doživljajo izseljevanje otroci in kako ga doživljajo odrasli ter skušala ugotoviti, ali obstajajo razlike v čustvenem doživljanju izselitve med slovenskimi in tujimi političnimi izseljenci.
Ključne besede: izseljenec, tujec, remigracija, nepoznavanje jezika, razosebljenost, ekonomski izseljenec, politični izseljenec, izseljenska avtobiografija
Objavljeno: 06.02.2017; Ogledov: 368; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (850,29 KB)

8.
Resnica v avtobiografiji
Irena Avsenik Nabergoj, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava vidike izražanja resničnosti in resnice v avtobiografiji ob upoštevanju nekaterih avtobiografskih del od antike do danes in Cankarjeve avtobiografije Moje življenje. Predstavitev različnih stališč o resničnosti in resnici ponuja kriterije presojanja avtentičnosti in verodostojnosti literarnih predstavitev življenjske izkušnje in življenjskih zgodb. Tako lahko bolj jasno vidimo, kaj je skupnega in kaj je različno v avtobiografskem pisanju v primerjavi s pesništvom oziroma fikcijo. Poglavitni namen članka je presoja možnosti in meja sporočanja resnice o življenju z izpovednimi oblikami, ki so značilne za zvrsti avtobiografije.
Ključne besede: biografija, avtobiografija, zgodovina, resnica
Objavljeno: 06.02.2018; Ogledov: 152; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (439,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici