| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Proces všolanja in prilagajanje na osnovno šolo pri otrocih z motnjo avtističnega spektra (mas) : magistrsko delo
Sabina Božak, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo smo razdelili na dva dela. V prvem, teoretičnem delu smo opredelili motnje avtističnega spektra, predstavili poimenovanje in etiologijo, povedali nekaj o diagnostiki in pojavnosti ter pomenu zgodnje obravnave. Predstavili smo glavne značilnosti otrok z MAS, metode in strategije dela, prilagoditve in povedali nekaj o inkluziji teh otrok. Na kratko smo se dotaknili vzgojno-izobraževalnega procesa, zakonskih podlag in individualiziranega programa. Za konec smo povzeli še nekaj primerov dobrih in slabih praks. V drugem, empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvajali aprila 2021. Raziskava se je nanašala na proces, ko se otrok z MAS iz vrtca vpisuje v redno osnovno šolo. Želeli smo pridobiti poglede, pristope in strategije, ki jih deležniki vrtca uporabljajo pri delu z otroki z MAS ter pridobiti informacijo, na kakšen način so sodelovali pri procesu všolanja. Na drugi strani smo v raziskavo vključili tudi deležnike šole, ki bodo z novim šolskim letom sprejeli otroka z MAS. Zanimalo nas je, ali je med vrtcem in šolo stekel dober sodelovalni odnos in na kakšen način so bili zraven vključeni starši. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri so tisti načini in metode dela, prilagoditve, strategije in pristopi, ki so uspešni pri delu z otroki z MAS, in na kaj je treba biti še posebej pozoren, kadar delamo s tovrstnimi otroki. Kaj je pri otroku z MAS pri tako veliki spremembi še posebej pomembno opazovati in spremljati in na kaj ne smemo pozabiti, kadar govorimo o spremembi okolja, prostora in oseb v odnosu z otroki z MAS. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da je izbira ustreznega vzgojno-izobraževalnega programa prva pomembna stvar, ki jo starši naredijo, pri čemer so bili deležniki vrtca v veliko pomoč. Ena izmed ključnih stvari je sodelovalni odnos med vrtcem, šolo in starši, ki je dobro, da steče že pred samim vpisom v šolo in poteka tudi med šolanjem. Na tak način lahko delavci šole pridobijo koristne in pomembne informacije o načinih, pristopih dela, prilagoditvah, strategijah za odpravljanje neželenega vedenja, uspešnih metodah ipd. Ugotovili smo, da deležniki naše raziskave zelo podpirajo inkluzijo in njen namen, če je to še dobro in koristno za otroka z MAS. Kakorkoli pa pride do točke, da je sistem v rednem programu prezahteven, pa se z inkluzijo in vključevanjem otrok v redne programe več ne strinjajo. V tem primeru menijo, da jim je treba poiskati program, kjer se bodo lahko razvijali čim bolj celostno in bodo ustrezno vključeni v skupino vrstnikov.
Ključne besede: avtizem, motnje avtističnega spektra, proces všolanja otrok z motnjo avtističnega spektra, redna osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 78; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

2.
Poznavanje avtizma med študenti zdravstvene nege in predšolske vzgoje
Sara Jevšinek, 2021, diplomsko delo

Opis: Avtizem je razvojno-nevrološka motnja, ki se običajno pojavi v dobi otroštva. Za motnjo še ne poznamo rešitve, zdravimo jo s terapevtskimi oblikami dela, pri čemer moramo poznati značilnosti motnje. Število oseb z motnjo avtizma se glede na populacijo otrok vsakodnevno povečuje. Na podlagi teh ugotovitev je pomembno poznavanje motnje, predvsem pri poklicih, ki se srečujejo z osebami z avtizmom. Pri pripravi teoretičnega dela, smo uporabili opisno oz. deskriptivno metodo dela. S potekom spletne ankete, smo opravili raziskavo med študenti zdravstvene nege vseh stopenj in predšolske vzgoje prav tako vseh stopenj. Pridobljene podatke smo uredili in analizirali v programu Excel z opisno in sklepno statistiko. V raziskavi sta sodelovala 102 študenta, od tega je bilo 47 % študentov zdravstvene nege in 53 % študentov predšolske vzgoje. Na podlagi raziskovalnega vprašanj lahko potrdimo, da se znanje med študijskimi programi razlikuje, nekoliko več znanja je bilo pri študentih zdravstvene nege. Ti imajo neko splošno znanje o motnji avtizma, vendar jim primanjkuje podrobnejšega znanja. Študentom predšolske vzgoje pa predvsem primanjkuje znanja o vrsti motnje s pridruženo boleznijo. Znanje, ki so ga prikazali študentje zdravstvene nege, je zadovoljivo, vendar ne dovolj natančno, da bi lahko pripomogli pri terapevtskih oblikah dela. Medtem ko so študentje predšolske vzgoje pokazali manj zanesljivo znanje. Zato stremimo k temu, da bo na podlagi te teme organiziranih več izobraževanj in da bo v študijski program vključeno več učne vsebine glede poznavanja avtizma.
Ključne besede: avtizem, znanje, študijske smeri
Objavljeno v DKUM: 29.09.2021; Ogledov: 331; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (582,58 KB)

3.
Oblike dela z učenci z motnjami avtističnega sprektra pri pouku glasbene vzgoje
Maja Sakelšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati, kako posamezne glasbene dejavnosti vplivajo na razvoj posameznih veščin otrok z MAS. Izpostaviti smo želeli, da glasba pri otrocih s posebnimi potrebami, kamor uvrščamo tudi otroke z MAS, pomembno vpliva na govor, navezovanje stikov, čustva ter na krepitev samopodobe. V teoretičnem delu so opisane skupine otrok s posebnimi potrebami, motnje avtističnega spektra, ustanove za delo z otroki s posebnimi potrebami in metode dela z otroki z MAS. Zanimalo nas je, kakšno vlogo ima glasba pri delu z otroki z MAS. Empirični del pa zajema dvoletne evalvacije štirih učencev, kjer nas je zanimalo, kako so posamezne glasbene dejavnosti vplivale na razvoj posameznih veščin glede na njihovo motnjo. Z magistrskim delom želimo opozoriti na pomembno vlogo glasbe pri otrocih z MAS, tiste, ki se aktivno vključujejo v proces vzgoje in izobraževanja otrok z MAS, pa spodbuditi k aktivnemu ukvarjanju z glasbenimi dejavnostmi in vključevanju otrok z MAS v te dejavnosti.
Ključne besede: avtizem, glasba, glasbene dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 21.07.2021; Ogledov: 524; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

4.
Spremljevalci otrok z motnjami avtističnega spektra
Maja Niedorfer, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali strokovno usposobljenost spremljevalcev otrok z motnjami avtističnega spektra (MAS). V teoretičnem delu je predstavljena motnja avtističnega spektra, zgodovinski razvoj diagnosticiranja in obravnave avtizma v Sloveniji ter izobraževanje otrok z MAS pri nas. Prav tako smo predstavili zakonske podlage za opredelitev začasnega oziroma stalnega spremljevalca ter njegov pomen za otroka. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o usposobljenosti spremljevalcev otrok z avtizmom, ki je bila izvedena novembra in decembra 2020. V raziskavi je sodelovalo 6 spremljevalk otrok z MAS. Zanimalo nas je, ali spremljevalci poznajo tipične značilnosti otrok z MAS, kakšna je njihova strokovna usposobljenost, s katerimi težavami se kot spremljevalci najpogosteje srečujejo, ali so njihove naloge natančno opredeljene, kako poteka njihova komunikacija s starši, kako je potekalo izobraževanje na daljavo, s kakšnimi izzivi so se spremljevalci srečevali ob ponovni vrnitvi v šolo in ali si želijo dodatnih izobraževanj na tem področju. Rezultati analize so pokazali, da so intervjuvane spremljevalke otrok z MAS v splošnem zelo dobro opremljene z znanjem, ki ga potrebujejo pri svojem delu. Vse spremljevalke imajo vsaj VI/2 stopnjo izobrazbe, od tega jih ima večina pedagoško izobrazbo, hkrati pa so se udeležile tudi dodatnih usposabljan in izobraževanj, kjer so pridobile vsa potrebna znanja za uspešno opravljanje svojih delovnih nalog.
Ključne besede: avtizem, motnja avtističnega spektra, spremljevalec otroka z motnjami avtističnega spektra
Objavljeno v DKUM: 21.07.2021; Ogledov: 470; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

5.
Poznavanje motenj avtističnega spektra med študenti
Aljaž Kos, 2021, diplomsko delo

Opis: Motnje avtističnega spektra so zelo kompleksne razvojno-nevrološke motnje. Njihova značilnost je, da so vse življenjske, kar pomeni, da posamezne značilnosti spremljajo posameznika tekom celotnega razvoja. Ker spadajo med najhitreje naraščajoče motnje, smo želeli raziskati, kakšno je poznavanje motenj avtističnega spektra med študenti treh fakultet severovzhodne Slovenije. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga strukturirali sami. Raziskavo smo izvedli med študenti zdravstvenih, družbenih in naravoslovnih ved v severovzhodnem delu Slovenije. Pridobljene podatke smo statistično obdelali, analizirali in predstavili s pomočjo programov Microsoft Office Excel in Word. V raziskavo sta bila vključena 102 študenta. Skozi raziskavo smo ugotovili, da študenti poznajo motnje avtističnega spektra, vendar njihovo znanje o tej motnji na določenih področjih peša. To dejstvo pripisujemo temu, da se ne srečujejo prav pogosto s posamezniki z motnjami avtističnega spektra. Več znanja na temo motnje avtističnega spektra so pokazali študenti zdravstvenih ved. Dobro osveščanje o motnjah avtističnega spektra zelo pomembno pripomore k strpnosti in razumevanju posameznikov s to motnjo. Za boljše prepoznavanje in višjo raven znanja lahko pripomorejo promocije in raziskave s tega področja.
Ključne besede: motnje, avtizem, poznavanje, študentje
Objavljeno v DKUM: 04.06.2021; Ogledov: 387; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

6.
Pouk tehnike z otroki s posebnimi potrebami
Nenad Stropnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Učenci se z vsebinami tehnike in tehnologije srečajo že v nižjih razredih osnovne šole pri predmetih spoznavanje okolje ter naravoslovje in tehnika, v šestem razredu pa se pri predmetu tehnika in tehnologija podrobneje seznanijo s posameznimi vsebinami, med katerimi sta tudi les in papir. V magistrskem delu bom podrobneje predstavil te dve vsebini in njuno umestitev v učni načrt. V teoretičnem delu bom predstavil več o posameznih skupinah otrok s posebnimi potrebami, še posebej se bom osredotočil na otroke z motnjo avtizma. Predstavil bom potrebne prilagoditve ter uspešne metode dela s temi učenci in njihovimi starši. Pri učencih z avtizmom je bistvenega pomena strukturiran način dela in možnost umika v kotičke. Na šoli, kjer sem zaposlen, je precejšna prostorska stiska, zato je treba prostore še posebej premišljeno urejati, da zadovoljimo potrebe vseh učencev. Poleg tega, da preurejamo prostore, uporabljamo tudi različne pripomočke, ki služijo kot prostor za umik. V praktičnem delu magistrskega dela bom predstavil izdelavo hiške za umirjanje. Gre za izdelek, ki ga bodo učenci 6. razreda naredili pri pouku tehnike in tehnologije. Namenili ga bodo učencem avtističnega oddelka druge triade.
Ključne besede: tehnika in tehnologija, otroci s posebnimi potrebami, avtizem
Objavljeno v DKUM: 10.06.2019; Ogledov: 1028; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

7.
Vpliv intervencij s pomočjo živali na otroke s spektroavtistično motnjo
Aljaž Malec, 2018, diplomsko delo

Opis: Avtizem je razvojno pogojena motnja, ki je sama po sebi neozdravljiva, vendar se lahko simptomi do določene mere obvladajo in zmanjšajo. V diplomskem delu smo predstavili intervencije s pomočjo živali in njihov vpliv na otroke s spektroavtistično motnjo. Našteli smo živali, ki so najbolj primerne za otroke s spektroavtistično motnjo, in njihove lastnosti ter predstavili zadržke pri uporabi intervencij s pomočjo živali pri otrocih s spektroavtistično motnjo. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in komparativno metodo dela. Uporabljena literatura so dostopni strokovni in znanstveni članki, knjige, publikacije, zborniki, priročniki ter strokovni verodostojni internetni viri v slovenskem in tujem jeziku v časovnem obdobju od leta 1991 do 2017. Raziskovali smo na kakšen način intervencije s pomočjo živali vplivajo na otroke s spektroavtistično motnjo. Ugotovitve raziskav kažejo, da intervencije s pomočjo živali vplivajo na povečano socialno interakcijo in komunikacijo, boljše razpoloženje, vidne so izboljšave na področju motorike ter zmanjšanje agresivnega vedenja. Za doseganje optimalnih rezultatov je potrebno izvesti najprimernejšo intervencijo, bodisi terapijo ali aktivnost, in sicer z uporabo živali, ki ima najprimernejše lastnosti in karakteristike za določenega otroka s spektroavtistično motnjo. Intervencije s pomočjo živali so dobra alternativna, dopolnila in načeloma neškodljiva oblika zdravljenja, za katero bi se kot zdravstveni delavci morali zavzemati.
Ključne besede: avtizem, aktivnosti s pomočjo živali, terapija s pomočjo živali, vpliv aktivnosti s pomočjo živali, vpliv intervencij s pomočjo živali
Objavljeno v DKUM: 04.06.2018; Ogledov: 1022; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (457,57 KB)

8.
Preiskovalni intervju z avtističnimi otroci [!] : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Irma Imamović, 2017, diplomsko delo

Opis: Še vedno živimo v družbi, ki težko sprejema nekoga, ki je drugačen od ostalih, bodisi gre za drugačen stil oblačenja, način razmišljanja, versko pripadnost ali za motnje v duševnem razvoju. Družba iz strahu do neznanega in drugačnega stigmatizira takšne posameznike in jim tako onemogoči uspešno vključitev v družbo. Število oseb s posebnimi potrebami narašča, zato je pomembno, da družba spozna in sprejme takšne posameznike ter da razume njihove potrebe in jim s tem omogoči lažji razvoj in odraščanje. Spekter avtističnih motenj predstavlja novodobno motnjo v razvoju, ki se pojavi že v zgodnjem otroštvu in vključuje oteženo komunikacijo ter vstop v družbo že v prvih letih otrokovega življenja. Diagnoza avtizma se načeloma postavlja po tretjem letu starosti in predstavlja izziv tako za zdravnike kot ostale strokovnjake, saj se vsak avtističen otrok razlikuje od drugega ne glede na enako diagnozo. Razumevanje avtizma, poznavanje osnovnih simptomov ter njihovo prepoznavanje so pomembni za vsakega izmed nas, predvsem pa so pomembni za ustanove, ki se pri svojem delu pogosteje srečujejo z avtisti. Ena izmed njih je policija. Policisti so tisti, ki se bodo prvi odzvali in prišli bodisi na kraj kaznivega dejanja, opravljali intervencijo, nadzorovali večji dogodek in priskočili pomoč. Pri nas se z otroki ukvarjajo centri za socialno delo, ki z njimi opravljajo pogovore, intervjuje in jim nudijo pomoč. Ne smemo pa pozabiti dejstva, da je policist prva oseba, ki bo imela stik z otrokom oziroma v našem primeru z avtistom, in da sta od njegovega vedenja, ravnanja in pristopa odvisna varnost in dobro počutje otroka avtista. V nadaljevanju bomo zato predstavili, kako naj bi policist pristopil k otroku avtistu in mu nudil pomoč, če je ta potrebna, da bi bilo njegovo delo primerno in olajšano.
Ključne besede: avtizem, otroci, kazensko pravo, preiskovanje, preiskovalni intervjuji, forenzična psihologija, policija, centri za socialno delo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 1362; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (800,18 KB)

9.
Vpliv socialne komunikacije na branje in pisanje učencev osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
Mateja Bališ, 2017, magistrsko delo

Opis: Z rojstvom vsak človek vstopi v svet socializacije in komunikacije, ki sta temeljni za delovanje v družbenem okolju. Človek v svojem socialnem okolju ne more delovati brez sporočanja svojih misli, opažanj in mnenj, torej brez komuniciranja z drugimi ljudmi. Socializacija vsakega posameznika je proces, v katerem človek postaja družbeno bitje. V socialno osebo se posameznik razvija od rojstva pa vse do konca življenja. Pri tem so najpomembnejši trije dejavniki: družina, šola in prijatelji. V zaključnem delu so obravnavani učenci s posebnimi potrebami, natančneje otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju in avtističnimi motnjami ter otroci z lažjimi duševnimi motnjami, za katere je značilno, da imajo motnje na področju socializacije in komunikacije. V magistrski nalogi smo predstavili socialno komunikacijo učencev osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, ki smo jo v povezavi z učnimi cilji prilagojenega programa te šole uporabili pri interpretaciji rezultatov preizkusov, ki so jih pisali učenci. Raziskava temelji na štirih učencih s posebnimi potrebami, ki obiskujejo peti razred osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. Na podlagi nestrukturiranega opazovanja vedenja obravnavanih učencev ugotavljamo, da se njihovo druženje, vključevanje v družbo in njihovo delovanje v njej odraža na učnih dosežkih bralnega razumevanja, pravopisnega znanja in opismenjevanja. Ti rezultati so odraz sporazumevanja učencev v socialnem okolju in odraz razvitosti njihovih komunikacijskih spretnosti.
Ključne besede: socializacija, komunikacija, motnje v duševnem razvoju, avtizem, bralno razumevanje, opismenjevanje, pravopis
Objavljeno v DKUM: 28.07.2017; Ogledov: 921; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (8,03 MB)

10.
Vpliv terapevtske obravnave otrok z motnjami avtističnega spektra na psihično zdravje njihovih staršev
Iris Štefanec, 2017, magistrsko delo

Opis: Prihod otroka z motnjami avtističnega spektra (MAS) zmoti družinsko življenje in vpliva na življenja vseh družinskih članov. Ker v Sloveniji posameznikom z MAS v okviru zdravstvene oskrbe ni nudeno dovolj terapevtske podpore, je breme vzgoje pogosto preloženo na starše. Obremenjenost starša pa lahko negativno vpliva na njegovo psihično zdravje in življenjsko blagostanje. Zato smo z našo raziskavo želeli ugotoviti ali lahko na psihično zdravje starša vplivamo z otrokovo vključitvijo v terapevtsko obravnavo. V raziskavo je bilo vključenih 36 staršev otrok z MAS, čigar otroci so bili vključeni v terapevtsko obravnavo na Inštitutu za avtizem in sorodne motnje v okviru projekta Zora. Za namene študije smo sestavili baterijo vprašalnikov, ki je zajemala COPE – krajša verzija, lestvica starševskega stresa – Parental Stress Scale PSS, Warwick-Edinburgh lestvica zaznanega blagostanja WEMWBS, lestvica zadovoljstva z življenjem SWLS in CES-D 10 – kratka lestvica zaznane depresije. Starši so vprašalnik izpolnili pred začetkom otrokovih terapij in na koncu. Otrokov napredek smo merili s pomočjo vprašalnika za terapevte. Rezultati so pokazali, da se izraženost težav pri otroku pozitivno povezuje z depresijo pri starših. Sprejemanje otroka se pozitivno povezuje z življenjskim blagostanjem starša. Neposreden vpliv otrokove vključitve v terapevtsko obravnavo na starše ni bil zaznan. Terapevtske obravnave so na psihično zdravje staršev vplivale preko prejete instrumentalne podpore s strani staršev. Instrumentalna podpora, ki so jo starši prejeli tekom terapij, pa ugodno vpliva na stres in življenjsko blagostanje starša. Dobljeni rezultati so nam pomagali razumeti kompleksno povezavo med vključitvijo otroka v terapije in psihičnim zdravjem starša ter izpostavili pomembnost vključitve staršev v terapevtsko obravnavo otroka.
Ključne besede: avtizem, spekter, psihično zdravje, starši, terapija
Objavljeno v DKUM: 18.07.2017; Ogledov: 1499; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (769,27 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici