2.
UČENJE TUJEGA JEZIKA PRI RAZLIČNIH AVTISTIČNIH MOTNJAHAndreja Havoj, 2016, magistrsko delo
Opis: Znanstveniki so pri raziskovanju avtistične motnje prišli do kriterijev, na podlagi katerih lahko diagnosticiramo omenjeno motnjo. Avtorja Aarons in Gittens (1992) pravita, da če se otrokovo odklonsko obnašanje ujema z osmimi od devetih alinej za določanje avtistične motnje, še ne pomeni, da je otrok avtističen (Aarons in Gittens, 1992).
V letih raziskovanj so mnogi prišli do podobnih ugotovitev. Pri ugotavljanju avtistične motnje smo se v naši raziskovalni nalogi ravnali po kriterijih Kannerja, ki ga je v svoji knjigi povzela avtorica dr. Ivona Milačić. Avtorica v svoji knjigi »Aspergerjev sindrom ali visoko funkcionalen avtizem« trdi, da je Kannerjeva raziskava temeljila na opazovanju enajstih otrok in njegova opažanja so ključna pri današnjem odkrivanju avtizma. Kannerjeva opažanja zajemajo devet stopenj in opisov.
1. Osamljenost – opažamo, da otrok uživa v osamljenosti in se nahaja v svojem svetu. Kanner pravi, da je osamljenost razvidna že v zgodnjih obdobjih razvoja.
2. Rutine – postanejo sestavni del otrokovega življenja na dnevni ravni. Že ena sama izključenost ene dnevne rutine lahko vodi v izbruh agresije.
3. Odličen mehanski spomin – na podlagi Kannerjevih zapisov dr. Milačić navaja, da so si otroci brez pomenske informacije zapomnili npr. pesmice v tujih jezikih, abecedo od konca do začetka. Pomnjenje takšnih nenavadnih informacij bi pri normalno razvijajočemu se otroku pomenili oviro.
4. Eholalia – nenehno ponavljanje določenih besed. Tukaj dr. Milačić navaja primere, kjer otroci pri komunikaciji navajajo besede, ki so neobičajne pri vsakdanji komunikaciji.
5. Občutljivost na dražljaje – v primerjavi z ostalimi otroci, so otroci s avtizmom občutljivi na različne dražljaje kot so zvok, hrana, barve, ipd.
6. Stereotipno gibanje bodisi določenih delov telesa npr. glave, prstov ali besedna rutina.
7. Odlični kognitivni potenciali – glede na Kannerjeve ugotovitve, v to kategorijo uvrščamo otroke z odličnim spominom za dogodke, npr. tiste otroke, ki si zapomnijo ali sestavijo kompleksno pesmico, uporabljajo slovnico višje ravni, kjer se vidi njihov primer izjemne inteligence
8. Odlično pomnjenje informacij na podlagi ponavljanja – veliko otrok z avtizmom kaže izjemno moč spomina
9. Normalen fizičen zunanji izgled (Aarons in Gittens, 1992).
Dr. Lorna Wing in dr. Judith Gould (Wing in Gould, 1979) sta leta 1979 opravili raziskavo na področju epidemiološke raziskave otrok prebivalcev točno določenega kraja v Londonu. Njuna raziskava je zajemala tudi otroke z avtističnimi motnjami in gibalno ovirane otroke. Njun rezultat se je kazal v tem, da imajo otroci z avtistično motnjo okvaro socialne narave. Aarons in Gittens navajata, da sta znanstvenici ugotovili, da ključni problem leži v okvari družbene zveze, socialne komunikacije in družbenega razumevanja in domišljije.
- Okvara družbene zveze se kaže v tem, da bo posameznik navezal družaben kontakt, vendar bo težje razumel pravila družbenega vedenja.
- Otrok z avtistično motnjo se bo v družbeno komunikacijo vključil, ko bo sam želel, ampak v pogovoru mogoče ne bo sodeloval.
- Okvare družbenega razumevanja in domišljije se kažejo v tem, da se otrok zaveda, da se nekaj dogaja v glavah drugi ljudi, vendar nikakor ne more razvozlati kaj točno nekdo predvideva (Wing in Gould, 1993).
Dr. Alenka Vojska Kušar (Patterson, 2009) navaja, da lahko znotraj študije stotih primerov otrok z avtizmom, eden od njih kaže značilnosti avtistične motnje bolj ali manj izrazito. Avtizem po mnenju dr. Vojske Kušar predstavlja globalen družbeni problem. Nekoč, pred dvajsetimi leti, naj bi bilo razmerje otrok z avtizmom 1:1000. Po mnenju avtorice se je avtizem razširil za desetkrat. Če otrok kaže eno značilnost še ne pomeni, da govorimo o avtistični motnji.
Ključne besede: angleščina, pedagogika, avtizem, nizko funkcionalen avtizem, visoko funkcionalen avtizem, Aspergerjev sindrom, avtistične motnje.
Objavljeno v DKUM: 20.06.2016; Ogledov: 2034; Prenosov: 207
Celotno besedilo (690,10 KB)
