Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu so sistematično predstavljeni primeri, v katerih zakonodajalec delodajalcu nalaga obveznost obveščanja delavca glede na posamezne faze delovnega razmerja. ZDR-1 v večini primerov določa pisno obliko obvestila, ustna oblika je določena le izjemoma. Zakonodajalec je na nekaterih mestih predpisal obveščanje delavcev na pri delodajalcu običajen način in že sam ponudil možne načine obveščanja. Z namenom poenostavitve postopka obveščanja je ZDR-1 v določenih primerih na novo določil, da je mogoče delavce obveščati tudi po elektronski pošti. Zakon ne ponuja odgovora na vprašanje, kdaj se pisanje poslano na tak način šteje za vročeno, zato je v magistrskem delu podan predlog rešitve. Prav tako ni jasno, ali lahko delodajalec delavce obvešča po elektronski pošti tudi v primerih, ko tega načina ZDR-1 izrecno ne določa, kot npr. glede obračuna plače. Glede na to, da so vanj vključeni varovani osebni podatki, bi lahko sklepali, da se je zakonodajalec namenoma odločil za takšno ureditev. Magistrsko delo obravnava vročanje odpovedi v slovenskem delovnem pravu, prav tako pa tudi precej drugačne pristope nemškega in avstrijskega delovnega prava. Največ težav pri nas povzroča vročanje odpovedi po pošti, ki se je skozi čas precej spreminjalo. Ustavno sodišče je razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1 glede vročanja odpovedi s priporočeno pošiljko s povratnico, saj je ureditev z vidika pravice do sodnega varstva štelo za ustavno sporno. Nemška in avstrijska delovnopravna ureditev glede vročanja odpovedi po pošti vsaka na svoj način težita h kompromisu med omogočanjem dejanske seznanitve delavca z odpovedjo in preprečevanjem izogibanja vročitvi, za kar bi si bilo potrebno prizadevati tudi pri oblikovanju nove ureditve vročanja po pošti v ZDR-1. Magistrsko delo opozarja tudi na neprimernost določitve roka za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 kot materialnega, kar delavcem tudi v primeru opravičljivih razlogov za zamudo roka onemogoča vrnitev v prejšnje stanje. Z zadnjo, prav tako procesno temo, pa se želi opozoriti na pomembnost pravilnega štetja rokov slovenskih sodišč v povezavi z nastopom fikcije vročitve, saj je nanjo vezan začetek teka roka za vložitev tožbe.
Ključne besede: obveznosti delodajalca, obveščanje delavca, elektronska pošta, obračun plače, odpoved pogodbe o zaposlitvi, vročanje pisanj, fikcija vročitve, vrnitev v prejšnje stanje, nemško pravo, avstrijsko pravo.
Objavljeno v DKUM: 18.01.2018; Ogledov: 2737; Prenosov: 411
Celotno besedilo (1,59 MB)

Opis: Razveza zakonske zveze je ena izmed oblik prenehanja zakonske zveze. Naš pravni sistem pozna dve vrsti razveze; to sta razveza na podlagi sporazuma zakoncev in razveza zakonske zveze na podlagi tožbe. Medtem, ko avstrijsko pravo pozna tri razveze zakonske zveze, in sicer razvezo zaradi krivde, razvezo zaradi razpustitve gospodinjske skupnosti, ki traja vsaj tri leta ter sporazumno razvezo. Spor o razvezi je zakonski spor, tako da bodo podlaga za pisanje diplomskega dela določbe Zakona o pravdnem postopku, ki uvršča postopek v zakonskih sporih med posebne postopke. V avstrijskem pravu sporazumna razveza poteka v nepravdnem postopku, tj. po določbah zakona o nepravdnem postopku (Außerstreitgesetz), v ostalih primerih se vodi pravdni postopek v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung). Cilj diplomskega dela je prikaz podobnosti in razlik pravne ureditve postopka razveze zakonske zveze v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji. Opažam, da je v obeh pravnih redih postopek sporazumne razveze zakonske zveze najpreprostejši način prenehanja zakonske zveze, ter da se v obeh pravnih sistemih v ozadju določb skriva želja po spravi med zakoncema, če je to možno pričakovati. Sodna praksa sledi načelu, da sta tako sklenitev kot razveza zakonske zveze svobodna odločitev vsakega posameznika ter da za ohranitev zakonske zveze ni dovolj le želja in volja enega izmed zakoncev. Poleg postopka razveze v obeh pravnih sistemih bom konkretneje predstavila Uredbo Sveta (EU) 1259/2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze, ter Uredbo Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo. Moje teze, iz katerih izhajam, so: • Raznolikost pravne ureditve razveze zakonske zveze v Sloveniji in Avstriji. • Priznavanje odločb tujih sodišč. • Stroškovna plat razveze zakonske zveze. Pri pisanju diplomskega dela bom izhajala iz znanja, pridobljenega skozi študij, ter uporabe pravnih aktov, znanstvene monografije, člankov, spletnih virov ter sodne prakse. Omejitev pri pisanju diplomskega dela bo predstavljala geografska razdalja, saj se bom osredotočila na podatke o ureditvi instituta razveze v dveh pravnih sistemih dveh različnih držav.
Ključne besede: razveza zakonske zveze, avstrijsko pravo, sporazumna razveza, razveza na podlagi tožbe, zakonski spor, nepravdni postopek, pravdni postopek, postopek razveze, uredba, tuja sodna odločba, stroškovna plat razveze.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2014; Ogledov: 2470; Prenosov: 474
Celotno besedilo (338,91 KB)