| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NAČELA PODNASLAVLJANJA NA PRIMERU FILMA ZBOGOM, LENIN!
Janja Vogrin, 2011, diplomsko delo

Opis: Avdiovizualno prevajanje, kamor štejemo podnaslavljanje in sinhronizacijo, je relativno novo prevajalsko področje, ki se še razvija. S širjenjem množičnih medijev, ki omogočajo medkulturno izmenjavo, pa so se že pred leti pojavile težnje po poenotenju določenih standardov pri prevajanju filmov in oddaj, ki bi veljali po vsej Evropi. Ker Slovenija spada med države, ki se običajno odločajo za podnaslavljanje, smo jih v diplomskem delu še posebej izpostavili. Najprej smo opredelili obe obliki avdiovizualnega prevajanja in ju med seboj primerjali, v nadaljevanju pa smo predstavili različne vrste podnaslavljanja. Na koncu teoretičnega dela smo podrobneje opisali nejezikovna oz. medijska in jezikovna oz. lingvistična načela, v empiričnem delu pa smo med seboj primerjali po eno različico profesionalnih in amaterskih podnapisov filma Zbogom, Lenin! (izv. Good bye, Lennin!) in ugotavljali, v kolikšni meri sledijo načelom podnaslavljanja, katerim načelom dajejo prednost in ali profesionalni prevajalec dejansko v večji meri zavedno upošteva ta načela. Ugotovili smo, da je skladno z našimi pričakovanju profesionalni prevajalec večini načel bolj dosledno sledil kot amaterski prevajalec, prednost pa so vsekakor imela jezikovna načela.
Ključne besede: avdiovizualno prevajanje, podnaslavljanje, sinhronizacija, vrste podnaslavljanja, načela podnaslavljanja, film Zbogom, Lenin!
Objavljeno: 29.03.2011; Ogledov: 2929; Prenosov: 439
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

2.
SINHRONIZACIJA – ZAŽELEN JEZIKOVNI PRENOS IN PRILOŽNOST ZA SLOVENSKE PREVAJALCE
Saša Bregar, 2013, diplomsko delo

Opis: Zaradi želje po večjem cenjenju prevajalskega poklica in zaradi prepričanja, da je sinhronizacijo, obliko avdiovizualnega prevajanja, z izboljšanjem njene kakovosti mogoče v Sloveniji narediti bolj priljubljeno, se to diplomsko delo osredinja na iskanje pomanjkljivosti v procesu njenega nastanka. Širše prepričanje občinstva, da je sinhronizacija predvsem za osebe, ki podnapisom niso sposobne slediti, koristna, sicer pa da je boljša izbira podajanja prevoda avdiovizualnih vsebin podnaslavljanje, bi lahko med drugim spremenili tudi s tem, da bi za sinhronizacije režiserji izbirali teoretično in praktično dobro podkovane prevajalce. A poraja se vprašanje, če takšni prevajalci pri nas sploh obstajajo. Diplomsko delo ponuja vpogled v proces nastanka sinhronizacije v Sloveniji, posebej z vidika režiserke in dolgoletnih slovenskih prevajalk avdiovizualnih besedil, ter raziskavo o teoretičnem in praktičnem obravnavanju sinhronizacije na prevodoslovnih oddelkih Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani. Izobrazba je ključ do uspeha, zato smo raziskavo, ki je temeljila na primerjavi učnih načrtov z izsledki anket med študenti prevajalstva različnih stopenj, usmerili predvsem v preučitev dejanskega stanja obravnavanja avdiovizualnega prevajanja na prevajalskem študiju. Ugotovili smo, da je sinhronizacija pri študiju prevajalstva v Sloveniji premalo obravnavana, da pa obstajajo možnosti za izboljšanje trenutnega stanja znotraj učnih načrtov Oddelka za prevajalstvo Univerze v Ljubljani, medtem ko bi Oddelek za prevodoslovje Univerze v Mariboru v ta namen učni načrt moral spremeniti.
Ključne besede: sinhronizacija, sinhronizacija »usta na usta«, avdiovizualno prevajanje, prevajanje za otroke, prevodoslovje, animirani filmi
Objavljeno: 06.06.2013; Ogledov: 1415; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

3.
Prevajanje mitoloških izrazov pri podnaslavljanju serije Nadnaravno
Lucija Korošec, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno prevajanje mitoloških izrazov v profesionalnih in ljubiteljskih podnapisih ameriške serije Nadnaravno (Supernatural). Mitologija je del zgodovine in kulture naroda, zato so mitološki izrazi obravnavani kot kulturno zaznamovani izrazi. Prevodi izrazov so bili analizirani po prevajalskih strategijah kulturno zaznamovanih izrazov Diaza Cintasa in Santamarie Guinot. Namen analize je bil ugotoviti razliko med prevajanjem izrazov profesionalnega in ljubiteljskega prevajalca. Predvideno je bilo, da ljubiteljski prevajalec ne bo toliko časa namenil težje prevedljivim mitološkim izrazom, saj je njegov namen čim prej po izidu novega dela serije posredovati vsebino občinstvu, ki ne razume jezika. Zato se bo pri težje prevedljivih izrazih držal rabe sposojenke. Po drugi strani pa je bilo pričakovano, da se bo profesionalni prevajalec bolj posvetil izvoru in vsebini izraza ter njegov pomen bolj približal slovenskemu občinstvu. S tem namenom je bila narejena tudi podrobnejša analiza mitoloških bitij, ki se pojavljajo v seriji. Ugotovljeno je bilo, da se mitološki izrazi v seriji med seboj razlikujejo glede na razširjenost. Pri izrazih, ki so del angleškega jezika, nimajo pa ustreznice v slovenskem jeziku, je bila največja razlika med ljubiteljskim in profesionalnim prevajalcem. Ljubiteljski prevajalec je v takih primerih uporabljal predvsem sposojenko in kalk, profesionalni pa se je z uporabo različnih strategij potrudil izraze približati občinstvu.
Ključne besede: avdiovizualno prevajanje, podnaslavljanje, ljubiteljski podnapisi, prevajanje mitoloških izrazov, prevajanje kulturno zaznamovanih izrazov, Nadnaravno (Supernatural)
Objavljeno: 28.01.2014; Ogledov: 1666; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

4.
PREVAJANJE KULTURNO SPECIFIČNIH ELEMENTOV V HUMORISTIČNI NANIZANKI PRIJATELJI
Karmen Florjanič, 2016, magistrsko delo

Opis: Pogoj za uspešno prevajanje kulturno-specifičnih elementov je odlično poznavanje ciljnega jezika in kulture. V magistrski nalogi smo opredelili pojem prevajanja in kulture ter definirali avdiovizualno prevajanje, pri čemer nam je bila v pomoč tuja znanstvena literatura. Ker smo v magistrski nalogi želeli tudi pojasniti ustrezne strategije za prevajanje kulturno-specifičnih elementov, smo se osredinili na teorijo Brigit Nedergaard-Larsen in obravnavali njen članek z naslovom Culture-bound Problems in Subtitling. Magistrska naloga daje poudarek na prevajanju kulturno-specifičnih elementov pri podnaslavljanju humoristične serije Prijatelji. Analizirali smo izbrane epizode prve, druge in tretje sezone nanizanke. Rezultate smo podali v obliki grafikona v devetem poglavju. Izkazalo se je, da uradni prevajalec več kot polovico kulturno-specifičnih izrazov ni ustrezno prevedel. Tako smo ovrgli naše hipoteze. Ugotovili smo, da prevajalec mora pri podnaslavljanju upoštevati določene dejavnike, tako jezikovne kot tehnične. Poznati mora značilnosti izvirne in ciljne kulture, upoštevati znanje, ki ga ima gledalec ciljnega jezika, in pa tudi časovno in prostorsko stisko pri podnaslavljanju. Tako lahko zaključimo, da podnaslavljanje še zdaleč ni enostaven proces, kot morda menijo nekateri.
Ključne besede: avdiovizualno prevajanje, podnaslavljanje, kulturno-specifični elementi, humoristična nanizanka Prijatelji, strategije prevajanja
Objavljeno: 18.05.2016; Ogledov: 1259; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

5.
PRIMERJAVA PODNASLOVOV IN SINHRONIZACIJE NA PRIMERU ANIMIRANIH RISANIH FILMOV KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 1 IN 2
Tjaša Lušicki, 2016, diplomsko delo

Opis: Podnaslavljanje in sinhronizacija sta najpogostejši tehniki pri prevajanju avdiovizualnih vsebin in že od nekdaj nastajajo polemike, katera je bolj primerna. Nedvomno je podnaslavljanje v slovenskem jezikovnem prostoru najpogostejša tehnika avdiovizualnega prevajanja, sinhronizacija se pojavlja predvsem pri filmih, serijah in oddajah za otroke. V diplomskem delu smo na kratko opisali avdiovizualno prevajanje, potem predstavili obe tehniki s teoretičnega vidika ter izpostavili njune glavne prednosti in slabosti. V praktičnem delu naloge smo izpostavili prevajanje lastnih imen in kulturno zaznamovanih izrazov na primeru animiranih risanih filmov Kako izuriti svojega zmaja 1 in 2. Poiskali smo nekaj primerov, kjer nastane največje razlikovanje pri obeh prevajalskih tehnikah, in jih analizirali posebej.
Ključne besede: avdiovizualno prevajanje, podnaslavljanje, sinhronizacija, animirani filmi, prevajanje za otroke
Objavljeno: 29.07.2016; Ogledov: 518; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (510,71 KB)

6.
PREVAJANJE SLENGIZMOV V TELEVIZIJSKI SERIJI KRIVA POTA NA PRIMERU AMATERSKIH PODNAPISOV
Marko Popović, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno prevajanje slengizmov v televizijski seriji Kriva pota na primeru amaterskih podnapisov. Avdiovizualno prevajanje je ena izmed najhitreje rastočih področij prevajanja, pri čemer pa poseben del predstavlja tudi ljubiteljsko oziroma amatersko podnaslavljanje. Namen dela je bil raziskati in analizirati posamezne primere slengovskih besed v prosto dostopnih amaterskih podnapisih v slovenskem jeziku. Posebna pozornost je posvečena ne le ustreznemu prenosu pomena besede iz izvirnega v ciljni jezik, temveč tudi ohranjanju jezikovnih značilnosti govorca ter prevajalski metodi (Legaudaite, 2010), ki jo je podnaslavljalec izbral pri prevajanju. Predvidevali smo, da bodo slengizmi prepoznani in preneseni v slovenski jezik, kot tudi, da bo najpogosteje uporabljena metoda stilistične kompenzacije in najredkeje metoda direktnega prenosa. Ugotovili smo, da je pomen besed bil ustrezno preveden v slovenski jezik, pri čemer je podnaslavljalec v 80 odstotkih uporabil metodo ublažitve, kateri je sledila metoda stilistične kompenzacije, medtem ko uporaba metode direktnega prenosa ni bila zaznana.
Ključne besede: prevajanje, avdiovizualno prevajanje, amaterski podnapisi, podnaslavljanje, načela podnaslavljanja, sleng, slengizmi, prevajalske metode, Kriva pota.
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 482; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

7.
Prevajanje pogovorne angleščine in slenga v podnapisih filma Gran Torino
Špela Fleisinger, 2016, magistrsko delo

Opis: Prevajanje slenga in pogovornih izrazov lahko za prevajalca velikokrat predstavlja izziv. Do potankosti mora poznati jezik in kulturo tako izhodiščnega kot ciljnega jezika. Ciljna publika načeloma ne pozna jezika in kulture izhodiščnega jezika, zato je prevajalčeva naloga, da izlušči pomen in ga ustrezno prenese v ciljni jezik. V magistrskem delu smo najprej opredelili pojme prevajanje, avdiovizualno prevajanje, podnaslavljanje ter pogovorni jezik, sleng, kletve in psovke. V empiričnem delu smo analizirali podnapise filma Gran Torino, pri čemer smo se osredinili na slengovske in pogovorne izraze ter izraze preklinjanja. V pomoč so nam bile metode avtorice Jolante Legaudaite, in sicer metoda ublažitve, stilistične kompenzacije in direktnega prenosa ter izpust. Ugotavljali smo pogostost in ustreznost uporabljenih metod v podnapisih ter za nekatere primere podali ustreznejše predloge.
Ključne besede: pogovorni jezik, sleng, kletve, psovke, metode prevajanja slenga, avdiovizualno prevajanje, podnaslavljanje, film Gran Torino
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 510; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (727,78 KB)

8.
Analiza prevodov osebnih lastnih imen v slovenski, nemški in angleški sinhronizaciji madžarskega animiranega filma Vuk
Péter Fodor, 2017, magistrsko delo

Opis: Prevajanje osebnih lastnih imen predstavlja pogosto enega največjih izzivov pri sinhronizaciji animiranih filmov. Od prevajalca ne zahteva le kompetentnosti s področja poznavanja jezikovnih prvin ter kulturnih značilnosti izhodiščnega in ciljnega jezika, temveč mora biti prevajalec do podrobnosti seznanjen tudi z značajem posameznih likov in s filmskim ozadjem, zlasti ko gre za film, ki je nastal na osnovi knjižne predloge. Hkrati zahteva prevajanje za sinhronizacijo od prevajalca dober občutek za ritem in smisel za preprosto, vendar ustvarjalno izražanje ter predvsem sposobnost docela vživeti se v svet otrok. Namen magistrske naloge je predstaviti in analizirati prevodne različice imen animiranih junakov v slovenski, nemški in angleški sinhronizaciji madžarskega animiranega filma Vuk režiserja Dargay Attile. Za prevajanje osebnih lastnih imen obstaja veliko različnih strategij in pristopov. V magistrskem delu smo analizo osebnih lastnih imen opravili na podlagi prevajalskega modela avtorja Lincolna Fernandesa. Ugotavljali smo, katere strategije so prevajalci uporabljali pri prevajanju osebnih lastnih imen v slovenski, nemški in angleški različici madžarskega animiranega filma Vuk. Prevode osebnih lastnih imen smo med sabo primerjali, pri čemer smo iskali podobnosti in odstopanja. Če se nam določena prevodna rešitev ni zdela primerna, smo podali še predloge za izboljšave. Prevodne različice osebnih lastnih imen, ki smo jih v empiričnem delu magistrske naloge analizirali, smo na podlagi slušnega vtisa izpisali iz že obstoječe uradne nemške in angleške sinhronizacije madžarskega animiranega filma Vuk. Animirani film Vuk še ni bil preveden v slovenščino, zato smo ga v celoti prevedli, in sicer iz izvirnega, tj. madžarskega jezika. Pri tem smo upoštevali tehnike ter pogoje, ki jih narekuje prevajanje za sinhronizacijo.
Ključne besede: prevajanje osebnih lastnih imen, avdiovizualno prevajanje, sinhronizacija, animirani film, celovečerni animirani film Vuk.
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 412; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

9.
Primerjalna analiza zemljepisnih imen v uradnih in neuradnih podnapisih z uradnim prevodom zbirke romanov »Pesem ledu in ognja«
Matej Kugl, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo primerjalno analizirali prevode zemljepisnih imen, ki se pojavijo v zbirki romanov Pesem ledu in ognja (1996, 1998, 2000, 2005, 2011) avtorja Georga R. R. Martina ter uradne in neuradne podnapise televizijske serije Igra prestolov (2011–2017). Prevod štirih romanov v slovenščino je naredil Boštjan Gorenc (2005, 2009, 2014, 2014), drugo knjigo pa je prevedel Branko Gradišnik (2008). Prevajanje zemljepisnih imen iz fantazijskih del predstavlja velik izziv, saj mora prevajalec poznati jezik in kulturo tako izhodiščnega kot tudi ciljnega jezika. Prevajalec mora izluščiti pomen imena in ga ustrezno prenesti v ciljni jezik. Magistrska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretskem so predstavljena oziroma opredeljena zemljepisna imena in razloženo, kako jih prevajamo. V nadaljevanju je predstavljeno avdiovizualno prevajanje, trije najpogostejši načini in pravila podnaslavljanja. Teoretični del prav tako zajema prevajalske strategije po Jeanu-Paulu Vinayju in Jeanu Darbelnetu ter Moni Baker. V empiričnem delu smo se osredinili na primerjalno analizo zemljepisnih imen v uradnih in neuradnih podnapisih z uradnim prevodom zbirke romanov Pesem ledu in ognja. Zemljepisna imena velikokrat vsebujejo zgodovinska dejstva ali pa razlago o nastanku. Primerjalna analiza je pokazala, da sta prevajalca uradnega prevoda in podnapisov bolj upoštevala Martinove razlage. Pri prevajanju sta večinoma ohranila prvotni pomen imen. Prevajalec neuradnih podnapisov je pogosteje samo prenesel izvorno poimenovanje ali pa izpustil del imena.
Ključne besede: zemljepisna imena, prevajalske strategije, George R. R. Martin, Pesem ledu in ognja, avdiovizualno prevajanje, podnapisi
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 179; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (872,50 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici