1. Napovedniki antitrombotične terapije pri ambulantnih bolnikih s kronično atrijsko fibrilacijo, ki odstopa od smernic zdravljenjaReinhild Bücheler, Christoph Meisner, Ruth Bösel, Richard Fux, Christine Jägle, Lusine Danielyan, Katrin Schwarz, Christoph H. Gleiter, Klaus Mörike, 2009, strokovni članek Ključne besede: atrijska fibrilacija, antitrombotično zdravljenje, smernice
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 135; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (655,57 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
2. |
3. Merjenje krvnega tlaka pri pacientih z atrijsko fibrilacijoMarko Čuček, 2021, magistrsko delo Opis: Atrijska fibrilacija je najpogostejša kardiološka aritmija in prizadene 2–3 % odraslih oseb. Atrijska fibrilacija je supraventrikularna tahiaritmija, za katero je značilna nekoordinirana atrijska aktivacija s posledičnim poslabšanjem atrijske mehanske funkcije. Namen raziskave je bil predstaviti problematiko merjenja krvnega tlaka z avtomatskim oscilometričnim merilnikom ter ugotoviti razlike med merjenjem z avtomatskim oscilometričnim merilnikom in s standardnim avskultacijskim merjenjem.
Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskava je potekala v enem izmed urgentnih centrov v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 77 pacientov. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS Statistics, verzija 25.
Ugotovljeno je bilo, da obstajajo statistično značilne razlike v vrednostih krvnega tlaka pri merjenju z oscilometrično in avskultatorno metodo pri pacientih, obolelih za atrijsko fibrilacijo. Razlike se kažejo predvsem pri diastoličnem krvnem tlaku, ki je pri oscilometrični metodi višjih vrednosti kot pri avskultatorni metodi.
Rezultati nam kažejo, da atrijska fibrilacija vpliva na meritve krvnega tlaka. Na podlagi pregleda svetovne literature je bilo ugotovljeno, da obstajajo tudi posebni merilniki krvnega tlaka, ki bi bili primerni za ambulante družinske medicine, za merjenje krvnega tlaka doma in na triaži urgentnih služb pri pacientih z atrijsko fibrilacijo.
Ključne besede: Atrijska fibrilacija, določanje krvnega tlaka, zdravstvena nega, ambulantno spremljanje krvnega tlaka, oscilometrična naprava.
Objavljeno v DKUM: 30.08.2021; Ogledov: 1345; Prenosov: 196
Celotno besedilo (931,73 KB) |
4. Neinvazivna tehnologija za diagnostiko atrijske fibrilacije z oscilometrično metodoAlmir Softić, 2018, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Nekatere neinvazivne tehnologije oscilometrično izmerjenega krvnega tlaka omogočajo tudi diagnosticiranje atrijske fibrilacije (AF). Namen študije je bil ugotoviti senzitivnost in specifičnot te tehnologije pri mlajših zdravih preiskovancih in pri hospitaliziranih bolnikih. Prav tako smo simulirali napake pri merjenju, ki bi lahko privedle do napačno zaznane AF. Metodologija: Uporabljali smo aparat Microlife, model BP A150. Preiskovancem in bolnikom smo izmerili tlak z aparatom in si beleţili, v katerih primerih pokaţe prisotnost AF. AF smo potrdili ali zavrgli z ustreznimi bolnišničnimi diagnostičnimi metodami. Senzitivnost in specifičnost aparata smo izračunali z diagnostičnim statističnim testom MedCalc. Rezultati: Pri hospitaliziranih bolnikih (n=30) ugotavljamo senzitivnost 100% in specifičnost 100%. Polovica hospitaliziranih bolnikov (n=15) je ţe imela potrjeno AF. Pri mlajših preiskovancih je aparat diagnosticiral samo eno pozitivno meritev, verjetno v epizodi paroksizmalne AF ali normalne fiziološke spremembe ritma. Poznejša diagnostika z EKG je pokazala normalen sinusni ritem, prav tako diagnostika z Microlife aparatom. Simulacije napak pri merjenju se pojavijo glede na dražljaje. Do laţnega izpisa AF nam je uspelo priti le pri potrkavanju s prsti po senzorju. Ugotavljamo, da je aparat primeren za diagnostiko predvsem v bolnišničnem okolju.
Diskusija in zaključek: Naprava se je izkazala za uspešno pri zaznavanju AF in ima velik potencial za uporabo pri presejalnih testih.
Ključne besede: oscilometrično merjenje krvnega tlaka, presejalni testi, atrijska fibrilacija, medicinska tehnologija, zaznave motenj srčnega ritma, medicinske naprave, kardiologija
Objavljeno v DKUM: 15.11.2018; Ogledov: 1844; Prenosov: 166
Celotno besedilo (1,21 MB) |
5. Zdrav življenjski slog pacienta z atrijsko fibrilacijoVesna Kovačič, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Atrijska fibrilacija je najpogostejša motnja srčnega ritma, ki je s starostjo čedalje pogostejša in močno poveča nevarnost za nastanek možganske kapi. Z zdravim življenjskim slogom lahko pacienti v veliki meri izboljšajo kakovost svojega življenja.
Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Namen raziskave je bil s pomočjo ankete ugotoviti kvaliteto življenja pacientov z atrijsko fibrilacijo in koliko skrbijo oziroma so pripravljeni narediti za izboljšanje svojega zdravja. V raziskavo je bilo vključenih 40 naključno izbranih pacientov z atrijsko fibrilacijo, ki obiskujejo kardiološko ambulanto UKC Maribor.
Rezultati: Alkohola ne pije 45 % anketirancev. Nekadilcev je 93 % anketirancev. Sadje in zelenjavo uživa vsak dan 93 % anketirancev. Meso in mesne izdelke uživa 2 do 3 krat na teden 57 % anketirancev. Telesno aktivnih vsak dan je 50 % anketirancev, kar kaže na precej aktivno skupino prebivalstva. 3 do 4 obroke na dan ima 67 % anketirancev, kar je premalo, ampak še vseeno sprejemljivo.
Sklep: Ugotovili smo, da se anketirani pacienti z atrijsko fibrilacijo v veliki meri zavedajo pomembnosti zdravega življenjskega sloga pri ohranjanju svojega zdravja. Pri tem ima medicinska sestra pomembno vlogo pri zdravstveno ˗ vzgojnem delu.
Ključne besede: Atrijska fibrilacija, zdrav življenjski slog, pacient, dejavniki tveganja, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 23.05.2016; Ogledov: 2524; Prenosov: 201
Celotno besedilo (1,14 MB) |
6. Presejalni testi atrijske fibrilacije z enokanalnim prenosnim EKG aparatomMarjetka Leva, 2012, magistrsko delo/naloga Opis: V raziskavi smo ugotavljali diagnostično vrednost enokanalnega prenosnega EKG monitorja HCG 801 pri klasifikaciji atrijske fibrilacije (AF). Namen raziskovalnega dela je bil raziskati njegovo učinkovitost pri presejalnem testu AF na primarni ravni v patronažnem varstvu.
Raziskovalna metodologija. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, kjer smo uporabili statistično metodo diagnostičnega testa. Z uporabo kontingenčnih tabel smo izračunali statistične vrednosti za specifičnost, senzitivnost, pozitivno napovedano vrednost in negativno napovedano vrednost. V raziskavo diagnostične vrednosti prenosnega EKG monitorja smo vključili 63 bolnikov z diagnosticirano AF in 62 bolnikov brez diagnosticirane AF. Bolniki, ki se zdravijo v antikoagulantni ambulanti, so imeli že potrjeno AF. Bolnike brez diagnosticirane AF smo zagotovili z vključevanjem kroničnih bolnikov na terenskem območju patronažnih sester. Na terenu smo vsem preiskovancem posneli 12-kanalni EKG, ki nam je služil za potrditev ali zavrnitev diagnoze AF. Na skupnem vzorcu 125 bolnikov smo nato izvedli meritve z enokanalnim EKG monitorjem, izpis pa sta odčitavala dva zdravnika in tri patronažne medicinske sestre. Raziskovalni vzorec na terenu nam je pozneje služi za presejalni test AF.
Rezultati. Rezultati so pokazali, da sta oba zdravnika in vse tri patronažne medicinske sestre dosegli, visoko specifičnost in senzitivnost pri odkrivanju AF z enokanalnim prenosnim EKG monitorjem. Zdravnika sta diagnosticirala AF s senzitivnostjo 83,6 % (Cl = 72,9–90,6 %) in 82,1 % (Cl = 71,3–89,4 %). Specifičnost diagnostičnega testa je bila 88,7 % (Cl = 77,4–94,7 %) in 79,2 % (Cl = 66,5–88,0 %). Patronažne medicinske sestre so dosegle senzitivnost testa 79,1 % (Cl = 67,9– 87,1 %), 80,6 % (Cl = 69,6–88,3 %) in 77,6 % (Cl = 66,3–85,9 %). Specifičnosti diagnostičnega testa pri patronažnih medicinskih sestrah so bile prav tako visoke: 86,8 % (Cl = 75,2–93,5 %), 84,9 % (Cl = 72,9–92,1 %) in 83,0 % (Cl = 70,8–90,8 %). S presejalnim testom, kjer smo uporabljali prenosni EKG monitor, smo na vzorcu 60 preiskovancev odkrili 7 primerov atrijske fibrilacije (incidenca 12 %).
Sklep. Analiza rezultatov nakazuje, da je prenosni EKG monitor učinkovito orodje pri presejanju atrijske fibrilacije na terenu.
Ključne besede: Atrijska fibrilacija, presejalni test, enokanalni prenosni EKG monitor.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2012; Ogledov: 2603; Prenosov: 226
Celotno besedilo (2,13 MB) |
7. PRVA POMOČ PRI OSKRBI PONESREČENCA V PROMETNIH NEZGODAHMitja Ločičnik, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili ekipo NMP v Sloveniji in njeno delovanje. Predstavili smo postopke in posege, tehnike in sisteme reševanja pri oskrbi poškodovancev na terenu, z vključitvijo vseh ostalih služb, ki pomagajo oziroma sodelujejo pri reševanju ponesrečencev v prometnih nezgodah na območju Šaleške regije. Obravnavali smo prometne nezgode, pri katerih je bila aktivirana ekipa NMP zdravstvenega doma Velenje. Analizirali smo 258 ponesrečencev v prometnih nezgodah, pri katerih je bila aktivirana ekipa NMP na vzorcu 205 protokolov od 1. 1. 2007 do 11. 11. 2009. Uporabili smo deskriptivno metodo s študijem literature za področje NMP in oskrbe ponesrečencev v prometnih nezgodah. Uporabili smo retrospektivno metodo (študija izpolnjenih protokolov nujnih intervencij). Podatke smo analizirali (grafi). V prometnih nezgodah je bilo udeleženih 258 ponesrečencev, od tega 163 moških (63,2 %) in 95 žensk (36,8 %). Mladoletnih oziroma starih do 21 let je bilo 79 (30,6 %), nad 21 let pa 179 ponesrečencev (69,4 %). V tem obdobju je v prometnih nesrečah umrlo 13 ponesrečencev (5 %), 57 ponesrečencev (22,1 %) je bilo hudo poškodovanih, 147 ponesrečencev (57 %) je utrpelo lažje poškodbe, 41 ponesrečencev (15,9 %) ni utrpelo vidnih poškodb. Pri 13 ponesrečencih (5 %) je bilo ugotovljeno uživanje alkohola, 6 ponesrečencev je uživalo psihoaktivne snovi (2,3 %), pri 2 ponesrečencih (0,8 %) je bil podan sum poizkusa samomora. Ugotovili smo, da je bilo udeleženih v prometnih nezgodah več kot 60 % moških, v večini stari nad 21 let. Ekipa NMP je Zdravstvenem domu Velenje zelo dobro organizirana, prav tako v celotni Sloveniji. V veliki meri sta za to zaslužna zelo dobra in sodobna opremljenost reševalnih vozil in pa strokovno izobraževan kader, ki se neprestano dodatno izpopolnjuje na seminarjih. Veliko pomanjkljivost smo odkrili pri kadru in sicer pri skupno vseh intervencijah je sodelovalo samo 34 (16,6 %) diplomiranih zdravstvenikov oziroma diplomiranih medicinskih sester, kajti zaposlena sta samo dva diplomirana zdravstvenika, oziroma zadnje leto le eden. V veliki večini so zdravstveni tehniki oziroma srednje medicinske sestre in pa vozniki s posebnim tečajem. Ugotovili smo tudi pomanjkljivost pri službi HNMP v Sloveniji, saj je omejena na dnevni čas delovanja, dolgi čas aktivacije in do prihoda bolnika v zdravstveno ustanovo, kar smo tudi dokazali na zemljevidu.
Ključne besede: - ABCDE: Airway, breathing, circulation, disability, exposure
- AF: Atrijska fibrilacija
- ASY: Asistolija
- ATLS: Dodatni postopki obravnave (oživljanja) poškodovancev
- AVPU: Ocenjevanalna lestvica (Alert- buden, Verbal- odziven na verbalni poziv, Pain- odziven na bolečino, Unresponsive- neodziven)
- EKG: Elektrokardiogram
- ETI: Endotrahealna intubacija
- GCS: Glasgowska lestvica kome
- GRS: Gorska reševalna služba
- HNMP: Helikopterska nujna medicinska pomoč
Objavljeno v DKUM: 15.02.2010; Ogledov: 4405; Prenosov: 727
Celotno besedilo (13,74 MB) |
