Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izdelali smo navodila za fotografiranje nebesnih objektov in nakazali možnost uporabe pri pouku. Osnovni namen diplomskega dela je uporabnost gradiva za učitelje astronomije v osnovni šoli, ki se s fotografijo v astronomiji šele seznanjajo in kot pomoč pri samostojnem delu učencev. Gradivo bo pomagalo pri pouku učence seznaniti s primerno opremo za zajem astro fotografije, CCD senzorji, njihovo zgodovino in delovanjem, montažo aparata za zajem svetlobe na teleskop, metodami fotografiranja in obdelavo posnetih fotografij. V nadaljevanju smo prikazali, kako s pomočjo digitalne fotografije izmerimo premer in višino kraterja na Luni.
Ključne besede: Digitalna astro fotografija, astronomija v osnovni šoli, CCD senzor, DSLR aparat, CCD kamera, WEB kamera.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 1865; Prenosov: 164
Celotno besedilo (3,76 MB)

Opis: V prvem delu diplomske naloge so opisane teoretične osnove in pojmi, ki so potrebni za lažje razumevanje delovanja robotskega teleskopa. V drugem, praktičnem delu, so opisane potrebne komponente za motorizacijo ekvatorialne nastavitve, opisana in razložena je izbira elektronskih komponent in delovanje celotnega vezja na osnovi mikrokrmilnika. Nato je shematsko predstavljeno delovanje programskega dela v mikrokrmilniku, pomembnejši deli programa so še dodatno razloženi. Opisan je tudi poseben program za prednastavitev ekvatorialne nastavitve ter njegovo delovanje. Na koncu je prikazana še analiza delovanja celotnega sistema, tako hitrosti sledenja zvezdam, kot tudi natančnost pozicioniranja na nebu.
Ključne besede: robotski teleskop, astronomija, elektronika, mikrokrmilnik, položajna in hitrostna regulacija
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 1725; Prenosov: 151
Celotno besedilo (9,18 MB)

Opis: V vzgojno-varstveni ustanovi Črna na Koroškem sem v starostnem obdobju otrok 3-4 ter 4-5 let opravila raziskavo primerjave uspešnosti različnih metod obravnave gibanj Sonca, Zemlje in Lune v vrtcu. Zanimale so me razlike v razumevanju in odnosu otrok do astronomske vsebine v izbranih didaktičnih metodah, ki vključujejo različne učne pripomočke ter kakšne so te razlike glede na starost. Osnovni namen raziskave je bil primerjati uspešnost izbranih didaktičnih metod, ki vključujejo različne učne pripomočke glede na tristopenjski nivo zahtevnosti razumevanja pri obeh starostnih obdobjih. Otrokom smo med in po obravnavi vsebine zastavljali vprašanja, s katerim smo preverili razumevanje vsebine v odvisnosti od metod dela in starosti otrok ter njihov odnos do obravnavne astronomskih tem v odvisnosti od metod dela. Zaradi same raziskave pa sem intervjuvala tri vzgojiteljice in tako prišla do informacij o izvajanju astronomskih vsebin. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da je dosežen nivo razumevanja vsebine odvisen od starosti otrok ter uporabe učnih pripomočkov pri izbranih metodah. Rezultati so pokazali, da so starejši otroci bolje odgovarjali na vprašanja najvišjega nivoja kot mlajši, ne glede na uporabo učnih pripomočkov pri izbranih metodah. Ugotovili smo tudi, da so starejši otroci dosegali boljše rezultate v razumevanju pri metodah razlage, razgovora in prikazovanja ob klasičnih učnih pripomočkih in pri informacijsko-komunikacijski tehnologiji kot mlajši. Obstajajo pa zelo majhne razlike med različno starimi otroki v razumevanju pri uporabi metode razlage, razgovora in prikazovanja ob ponazoritvi astronomskih objektov in njihovih gibanj z modeli in ob ponazoritvi astronomskih objektov in njihovih gibanj z igro vlog. Pri obeh starostnih obdobjih otrok smo zasledili statistično pomembne razlike glede motivacije v odvisnosti od didaktičnih metod in učnih pripomočkov.
Ključne besede: Astronomija, gibanja Sonca, Zemlje in Lune, didaktične metode, učni pripomočki, nivo zahtevnosti razumevanja, interes.
Objavljeno: 17.03.2011; Ogledov: 2389; Prenosov: 155
Celotno besedilo (36,55 MB)

Opis: V diplomski nalogi z naslovom E-učna gradiva za vsebine iz astronomije pri predmetu naravoslovje in tehnika je prikazan razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije in uporaba le-te v šoli, cilji njene uporabe ter faze vključevanja v pouk. V nalogi je omenjena tudi spremenjena vloga učitelja ter njegove kompetence. Opredeljena so tudi e-gradiva, njihova vloga v izobraževanju ter kriteriji za vrednotenje. Izbrana e-gradiva s področja astronomije za četrti in peti razred so nato tudi ovrednotena po že prej omenjenih kriterijih. V praktičnem delu so podani rezultati intervjujev z učitelji, ki poučujejo četrti ali peti razred, ter s tistimi, ki poleg poučevanja v četrtem ali petem razredu tudi izobražujejo druge učitelje o uporabi IKT oz. e-gradiv. Rezultati so pokazali, da so učitelji sicer vešči dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT), pri svojem delu uporabljajo tudi e-gradiva, a menijo, da je gradiv premalo oz. že obstoječa niso dovolj kvalitetna. Želijo si tudi več izobraževanj glede uporabe IKT. Učiteljice, ki same izobražujejo, so izrazile skrb zaradi prenehanja projekta e-šolstvo ter zaradi negotovosti glede uvedbe novih projektov. Praktični del obsega tudi priprave na vzgojno-izobraževalno delo v četrtem in petem razredu z e-gradivi in brez njih. Podane so tudi analize učnih ur ter končno mnenje.
Ključne besede: e-gradivo, izobraževalno-komunikacijska tehnologija (IKT), astronomija, učitelj, e-kompetence
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1118; Prenosov: 99
Celotno besedilo (4,85 MB)

Opis: V diplomskem delu smo raziskali, kolikšno je znanje učencev o astronomiji v 1. in 2. triletju osnovne šole in v kolikšni meri je to odvisno od stratuma, obsega in intenzitete podajanja astronomskih vsebin v šoli ter drugih, izvenšolskih dejavnikov (obiskovanje astronomskih krožkov, članstvo v astronomskih društvih, branje astronomskih revij in knjig, gledanje astronomskih oddaj, starši). V teoretičnem delu predstavimo pojem astronomija, astronomske vsebine v osnovni šoli, didaktične pristope in izzive pri poučevanju astronomije in vplive na znanje astronomije. V empiričnem delu predstavimo načrt raziskave in izvedbo le-te. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika 725 učencev osmih osnovnih šol v Sloveniji in jih statistično preverili. Ugotovili smo, da je znanje učencev o astronomiji v splošnem pomanjkljivo in da ni odvisno od stratuma ter obsega in intenzitete podajanja astronomskih vsebin. Od drugih dejavnikov, naštetih zgoraj, pa je znanje odvisno samo od gledanja astronomskih oddaj – rezultati kažejo, da je znanje učencev, ki te oddaje gledajo, večje od tistih, ki jih ne gledajo.
Ključne besede: astronomija, osnovna šola, prvo triletje, drugo triletje, znanje učencev, empirična raziskava
Objavljeno: 21.04.2015; Ogledov: 636; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,25 MB)