1. Priprava didaktičnih pripomočkov za aktualizacijo astronomije pri pouku naravoslovja v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole : magistrsko deloLea Mahne, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga "Priprava didaktičnih pripomočkov za aktualizacijo astronomije pri pouku naravoslovja v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole" raziskuje vlogo didaktičnih pripomočkov pri poučevanju astronomskih vsebin v osnovni šoli, podrobneje v 4. in 5. razredu.
V teoretičnem delu obravnavamo pomen in vlogo naravoslovja in astronomije v učnem procesu ter didaktične postopke pri poučevanju teh vsebin. Predstavimo operativne cilje pri naravoslovju in tehniki, tematski pregled astronomskih vsebin (vesolje, Sonce, Luna, planeti, zvezde in ozvezdja) ter različne učne metode in oblike dela. V nalogi raziskujemo tudi psihološki razvoj otrok, pri čemer se osredotočamo na obdobje srednjega in poznega otroštva, še posebej na njihov kognitivni razvoj in motivacijo za učenje astronomije.
Praktični del vključuje razvoj, predstavitev in izvedbo petnajstih različnih didaktičnih pripomočkov na temo astronomije ter analizo anonimnih anketnih vprašalnikov o zanimanju učencev za astronomijo in njihovem mnenju o delavnici ter preizkušenih astronomskih didaktičnih pripomočkih. Med njimi so pripomočki za prikaz nastanka in širjenja vesolja, nastanka gravitacije, model Sonca, Sončev in Lunin mrk, lunine mene, žepni solarni sistem, model Osončja, zvezdni daljnogledi in interaktivno raziskovanje neba. Raziskava temelji na praktičnih delavnicah z učenci in analizi njihovega odziva. Rezultati potrjujejo, da didaktični pripomočki pozitivno vplivajo na razumevanje astronomskih pojavov in povečujejo motivacijo učencev za učenje astronomije. Ključne besede: didaktični pripomoček, astronomija, naravoslovje, 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Objavljeno v DKUM: 17.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (14,14 MB) |
2. Naravoslovni dan za 4. razred - astronomijaTjaša Založnik, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv intervencije (naravoslovni dan za četrti razred – astronomija) na znanje slučajnostno izbranih četrtošolcev. Intervencija je vključevala aktivno in sodelovalno učenje po postajah, formativno spremljanje in njegove elemente ter sodelovanje v različnih didaktičnih igrah. Rezultate smo pridobili s pred- in potestom ter vprašalnikom za učiteljice, nato pa smo podatke analizirali in primerjali. Ugotovili smo, da je bila intervencija uspešna, saj so učenci z navdušenjem aktivno sodelovali, pri večini pa je bil zaznan tudi napredek v znanju. Na predtestu so učenci, ki so snov prehodno obravnavali, dosegli višje rezultate kot tisti, ki je niso. Na potestu pa se je razlika zmanjšala in ni bila več statistično značilna. Pogovor z učiteljicami je razkril, da se izogibajo delu po postajah in didaktičnim igram ter raje uporabljajo druge učne oblike. Naloga potrjuje, da aktiven pouk in prevzemanje odgovornosti za učenje pozitivno vpliva na pridobljeno znanje učencev. Učenci so po intervenciji dojemali predmet naravoslovja kot bolj zanimiv in hkrati koristen za njihovo prihodnost. Z nalogo smo prispevali tudi k zbirki idej in virov za strokovne delavce. Pri izvedbi raziskave na večje omejitve nismo naleteli, vendar priporočamo, da se v prihodnje vključi daljšo intervencijo na večjem vzorcu za večjo reprezentativnost rezultatov. Ključne besede: naravoslovni dan, astronomija, delo po postajah, sodelovalno učenje, pred- in potest. Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 64; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,86 MB) |
3. Preverjanje naravoslovne pismenosti v astronomskih vsebinah pri predmetu spoznavanje okolja : magistrsko deloNika Vida Zidarič, 2024, magistrsko delo Opis: Pismenost je večna spremenljivka izobraževalnega obdobja, ki jo definiramo kot obvladovanje znanja ali veščin. Mi smo se usmerili v naravoslovno pismenost, ki je ključnega pomena za soočanje z izzivi in problemi sveta.
Znotraj teoretičnega dela smo predstavili naslednja poglavja: opredelitev naravoslovne pismenosti, gradniki naravoslovne pismenosti, astronomske vsebine v osnovni šoli, predmet spoznavanja okolja, oblikovanje astronomskih vsebin v osnovni šoli.
V praktičnem delu zaključnega dela smo se lotili priprave učnih priprav za razvijanje naravoslovne pismenosti oz. posameznih gradnikov v 1. VIO, natančneje v 3. razredu OŠ.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate testa, ki je preverjal pridobljene kompetence naravoslovne pismenosti na vzorcu 40 učencev 3. razreda. Želeli smo povečati stopnjo naravoslovne pismenosti z optimizacijo učnih priprav, oblikovati učne priprave za učinkovitejše in bolj sistematično posredovanje učne snovi, razviti posodobljene kriterije za ocenjevanje napredka v naravoslovni pismenosti in kritično oceniti ter analizirati učinkovitost posodobljenih strategij za razvoj naravoslovne pismenosti. Ključne besede: naravoslovna pismenost, spoznavanje okolja, tretji razred, astronomija Objavljeno v DKUM: 31.07.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 33
Celotno besedilo (3,19 MB) |
4. Vpliv meteoroloških pojavov na astronomska opazovanja objektov sončnega sistema na razredni stopnji : magistrsko deloVera Homšak, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi so predstavljeni priprava na astronomsko opazovanje z upoštevanjem vplivov meteoroloških pojavov ter didaktični pripomočki oz. modeli, ki jih učitelj lahko uporabi pri predstavitvi te teme učencem razrednega pouka. V teoretičnem delu je težišče na astronomiji kot vedi in deloma na nastanku vesolja, posvetimo pa se tudi predstavitvi objektov v sončnem sistemu in pripravljanju na opazovanje. Dotaknemo se še meteorologije kot vede in meteoroloških pojavov ter njihovega vpliva na astronomsko opazovanje objektov našega Osončja. Obe obravnavani vedi sta med seboj tesno povezani, kar mora upoštevati tudi učitelj pri obravnavi teh tem, še zlasti pri pripravi na astronomsko opazovanje na razredni stopnji, pa tudi v preostalih razredih osnovne šole. V nalogi se nato posvetimo pregledu učnih vsebin s področja astronomije in meteorologije iz učnega načrta za osnovno šolo, tako za redni pouk od 1. do 9. razreda kot tudi za izbirni predmet v 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Sledi praktični del zaključne naloge, v katerem so predstavljene štiri astronomske aktivnosti. Vse štiri aktivnosti smo izvedli z učenci 5. razreda, ki so bili naključno izbrani in razvrščeni v dve skupini. Vse izbrane in izvedene aktivnosti spodbujajo učence h globljemu spoznavanju te zanimive znanosti in k boljši predstavi o našem Osončju. Ključne besede: astronomija, meteorologija, sončni sistem, opazovanje objektov sončnega sistema, osnovna šola Objavljeno v DKUM: 21.06.2023; Ogledov: 544; Prenosov: 100
Celotno besedilo (4,82 MB) |
5. Prepletanje osnovnih področij kurikuluma z astronomskimi dejavnostmi v vrtcu: predstavitev aktivnosti in konkretnih primerov : diplomsko deloLaura Jambrović, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu opišemo različne dejavnosti in konkretne primere s področja astronomije, primerne za predšolske otroke, ki se prepletajo z osnovnimi področji kurikuluma. Na podlagi obstoječih virov in strokovne literature hkrati preučimo vsebine s področja astronomije, zlasti področja, ki so relevantna za obravnavo v predšolskem obdobju. V okviru zaključnega dela smo izdelali predloge dejavnosti, ki bi otrokom predstavile astronomijo na dojemljiv način in se hkrati povezujejo s Kurikulumom za vrtce. Predlagane aktivnosti se povezujejo s področji jezika, družbe, umetnosti, matematike, gibanja in narave. Eden izmed poglavitnih namenov diplomskega dela je vzgojiteljem in drugim, ki delajo s predšolskimi otroki, predstaviti konkretne primere vsebin in različnih pristopov za obravnavo tem s področja astronomije. Ključne besede: astronomija, Kurikulum za vrtce, vesolje, praktične aktivnosti, predšolski otroci Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 657; Prenosov: 128
Celotno besedilo (574,15 KB) |
6. Izvedba astronomskih aktivnosti v šoli in preko dela na daljavo pri izbranih petošolcih : magistrsko deloMelanija Rogina, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se osredotočimo na astronomske aktivnosti, ki jih lahko izvajamo v šoli z učenci v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju, prav tako pa jih lahko ostali učenci izvedejo doma preko dela na daljavo, saj je postopek vsake posamezne aktivnosti pojasnjen v video razlagi, objavljeni na spletni platformi Razlagamo.si. V prvem delu zaključnega dela predstavimo pojme, povezane z astronomijo. Dotaknemo se različnih objektov in pojavov našega vesolja, prav tako pa se seznanimo s tem, kako nočno nebo opazujemo in kakšno je potovanje izven naše atmosfere. V nadaljevanju sledi didaktičen pregled astronomskih vsebin za učence od 1. do 5. razreda osnovne šole ter za vse tiste, ki obiskujejo astronomijo kot izbirni predmet. V zadnjem sklopu teoretičnega dela pa predstavimo še delo na daljavo, ki je v današnjem času močno vpleteno v šolski sistem. Sledi praktičen del, kjer so predstavljene štiri astronomske aktivnosti, ki so jih izbrani petošolci izvedli v šoli ter doma ob video razlagi. Predstavljen je tudi didaktični pripomoček, ki služi za lažjo predstavo o planetih našega Osončja. Vse dejavnosti spodbujajo učence k izvajanju eksperimentov in jih motivirajo za globlje spoznavanje astronomije. Ključne besede: astronomija, eksperimenti, delo na daljavo, Razlagamo.si Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 702; Prenosov: 97
Celotno besedilo (34,01 MB) |
7. |
8. Kozmološki center KriževciIvana Banfić, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo ponuja idejno zasnovo Kozmološkega centra v Križevcih. Tema dela izhaja iz realne potrebe po prostorih oz. stavbi, ki bi imela izobraževalno in raziskovalno vlogo. Delo je sestavljeno iz dveh delov, v prvem delu so definirana teoretična izhodišča, potrebna za razumevanje vseh zahtev, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju. Drugi, grafični del, zajema prikaze ponujene rešitve v obliki zasnov, tlorisov, prerezov, prostorskih prikazov in podobno.
Stavba Kozmološkega centra je zasnovana na izbrani lokaciji, ki se nahaja v že deloma prenovljenem območju mesta. V bližini izbrane lokacije so objekti, ki so namensko podobni namembnosti nove stavbe (knjižnica, srednja šola, vrtec, razvojni center in tehnološki park ...) in se z umestitvijo kozmološkega centra dokonča območje javnih dejavnosti v mestu. Objekt je programsko razdeljen na dva dela, raziskovalni in izobraževalni, kjer s svojo obliko in namembnostjo najbolj izstopa planetarij, umeščen v kupolo premera 12 m. Drugi prostori so razporejeni v dveh etažah, ki se ovijeta okoli kupole. Osrednji prostor zunanjega prostora je atrij, ki je poglobljen za višino ene etaže in je oblikovan kot zunanji avditorij, v katerem se lahko izvajajo različni dogodki. Ključne besede: arhitektura, arhitekturna zasnova, kozmologija, planetarij, astronomija Objavljeno v DKUM: 07.02.2020; Ogledov: 1344; Prenosov: 441
Celotno besedilo (31,69 MB) |
9. Radijski teleskop Jove pri poučevanju astronomskih vsebinAlex Wirth, 2018, magistrsko delo Opis: Vesolje preučujemo tudi tako, da analiziramo elektromagnetno valovanje, ki ga prejmemo od astronomskih teles. Če bi zanemarili radijske valove, bi zanemarili velik del informacij, ki jih prejmemo od astronomskih teles. V magistrski nalogi obravnavamo radijske teleskope in njihovo fizikalno ozadje v splošnem, posebno pozornost pa namenimo radijskemu teleskopu Jove. Z našim radijskim teleskopom Jove smo z učenci oz. dijaki izvedli študiji primera na osnovni šoli in gimnaziji. Vključitev radijskega teleskopa pri obravnavi astronomskih vsebin nazorno pokaže, da vidna svetloba ni edini del spektra elektromagnetnega valovanja. Dodatna prednost pa je, da lahko radijske valove iz vesolja zaznavamo na zemeljskem površju podnevi in ponoči. Ključne besede: radijski teleskop, radijski valovi, astronomija, fizika, osnovna šola, gimnazija Objavljeno v DKUM: 24.04.2018; Ogledov: 1537; Prenosov: 182
Celotno besedilo (2,94 MB) |
10. Motivacija učencev v procesu vnašanja sodobnih znanstvenih dognanj v pouk fizike osnovne šoleDominik Robič, 2017, magistrsko delo Opis: Fizika spada v eno izmed temeljnih ved, ki so skozi zgodovino spreminjale razvoj človeštva [1]. Žal je fizika kot predmet v osnovni šoli pri učencih manj priljubljena, tudi če njeno priljubljenost primerjamo samo z naravoslovnimi predmeti [2]. Zanimalo nas je, kako je mogoče povečati motivacijo učencev pri pouku fizike [3]. Raziskali smo razloge za nižjo motivacijo učencev pri pouku fizike ter preučili, katere metode ob uporabi frontalne oblike dela naj učitelj uporabi, da bo motivacija višja [4]. Motivacija pri pouku razlaga stopnjo zanimanja in napora, ki jo učenec vlaga v različna udejstvovanja, ki so lahko zaželena ali nezaželena pri njihovih učiteljih [5]. Kako se bo učenec odzval na določeno snov, je odvisno od njegove predispozicije in njegovih motivov [6]. Brophy trdi, da je v osnovi učenje za učence dolgočasno in frustrirajoče, saj učence najprej prisilimo, da pridejo k pouku in jih nato učimo stvari, v katerih ne vidijo uporabne vrednosti [7]. Da bi učencem snov približali in vzpodbudili lastno iniciativo k razmišljanju ter jih bolje motivirali, uporabimo različne metode. Zanimalo nas je, katere didaktične metode so pri učencih bolj motivirajoče in o katerih predlaganih temah izven vsebin učnega načrta si učenci želijo izvedeti več. Kimura ugotavlja, da smo moški in ženske glede na način razmišljanja različni, zato je bilo zanimivo preveriti, kako se motivacija pri pouku fizike razlikuje glede na spol [8]. Predvidevali smo tudi vpliv stratuma. Analizirali smo teme, ki niso sestavni del vsebin učnih načrtov za fiziko 8. in 9. razreda osnovne šole. Preučili smo, ali obstajajo razlike v motivaciji učencev glede na izbiro teme v povezavi s starostjo (vpeljava iste teme v 8. oziroma 9. razredu). V empiričnem delu naloge smo predstavili osnovne podatke o raziskavi, v katero je bilo v obdobju dveh šolskih let (2009/2010 in 2010/2011) zajetih 365 učencev iz sedmih slovenskih osnovnih šol [9]. Na podlagi zbranih podatkov smo opravili analize o spremembi stanja motivacije glede na stanje motivacije pred in po izvedbi učne ure. Stanje motivacije smo preučili glede na vpliv: didaktičnega pristopa (metoda razlage, delo z besedilom, uporaba IKT; vse v kombinaciji s frontalno obliko dela), stratuma (mestna, podeželska in primestna šola) razreda (8., 9. razred), spola (moški, ženski) in tematskega področja (energetika, svetloba, astronomija in drugo) [10] [11]. Z našo raziskavo smo ugotovili, kdaj vključiti določeno temo v pouk fizike, in preverili, katerega izmed izbranih treh pristopov je najbolj smiselno uporabiti za določeno temo, da bi pri učencih dosegli višjo motivacijo. Ključne besede: motivacija, energetika, svetloba, astronomija, vreme Objavljeno v DKUM: 25.08.2017; Ogledov: 1842; Prenosov: 147
Celotno besedilo (2,28 MB) |