Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu se osredotočimo na astronomske aktivnosti, ki jih lahko izvajamo v šoli z učenci v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju, prav tako pa jih lahko ostali učenci izvedejo doma preko dela na daljavo, saj je postopek vsake posamezne aktivnosti pojasnjen v video razlagi, objavljeni na spletni platformi Razlagamo.si. V prvem delu zaključnega dela predstavimo pojme, povezane z astronomijo. Dotaknemo se različnih objektov in pojavov našega vesolja, prav tako pa se seznanimo s tem, kako nočno nebo opazujemo in kakšno je potovanje izven naše atmosfere. V nadaljevanju sledi didaktičen pregled astronomskih vsebin za učence od 1. do 5. razreda osnovne šole ter za vse tiste, ki obiskujejo astronomijo kot izbirni predmet. V zadnjem sklopu teoretičnega dela pa predstavimo še delo na daljavo, ki je v današnjem času močno vpleteno v šolski sistem. Sledi praktičen del, kjer so predstavljene štiri astronomske aktivnosti, ki so jih izbrani petošolci izvedli v šoli ter doma ob video razlagi. Predstavljen je tudi didaktični pripomoček, ki služi za lažjo predstavo o planetih našega Osončja. Vse dejavnosti spodbujajo učence k izvajanju eksperimentov in jih motivirajo za globlje spoznavanje astronomije.
Ključne besede: astronomija, eksperimenti, delo na daljavo, Razlagamo.si
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 177; Prenosov: 21
Celotno besedilo (34,01 MB)

Opis: Magistrsko delo ponuja idejno zasnovo Kozmološkega centra v Križevcih. Tema dela izhaja iz realne potrebe po prostorih oz. stavbi, ki bi imela izobraževalno in raziskovalno vlogo. Delo je sestavljeno iz dveh delov, v prvem delu so definirana teoretična izhodišča, potrebna za razumevanje vseh zahtev, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju. Drugi, grafični del, zajema prikaze ponujene rešitve v obliki zasnov, tlorisov, prerezov, prostorskih prikazov in podobno. Stavba Kozmološkega centra je zasnovana na izbrani lokaciji, ki se nahaja v že deloma prenovljenem območju mesta. V bližini izbrane lokacije so objekti, ki so namensko podobni namembnosti nove stavbe (knjižnica, srednja šola, vrtec, razvojni center in tehnološki park ...) in se z umestitvijo kozmološkega centra dokonča območje javnih dejavnosti v mestu. Objekt je programsko razdeljen na dva dela, raziskovalni in izobraževalni, kjer s svojo obliko in namembnostjo najbolj izstopa planetarij, umeščen v kupolo premera 12 m. Drugi prostori so razporejeni v dveh etažah, ki se ovijeta okoli kupole. Osrednji prostor zunanjega prostora je atrij, ki je poglobljen za višino ene etaže in je oblikovan kot zunanji avditorij, v katerem se lahko izvajajo različni dogodki.
Ključne besede: arhitektura, arhitekturna zasnova, kozmologija, planetarij, astronomija
Objavljeno v DKUM: 07.02.2020; Ogledov: 954; Prenosov: 294
Celotno besedilo (31,69 MB)

Opis: Fizika spada v eno izmed temeljnih ved, ki so skozi zgodovino spreminjale razvoj človeštva [1]. Žal je fizika kot predmet v osnovni šoli pri učencih manj priljubljena, tudi če njeno priljubljenost primerjamo samo z naravoslovnimi predmeti [2]. Zanimalo nas je, kako je mogoče povečati motivacijo učencev pri pouku fizike [3]. Raziskali smo razloge za nižjo motivacijo učencev pri pouku fizike ter preučili, katere metode ob uporabi frontalne oblike dela naj učitelj uporabi, da bo motivacija višja [4]. Motivacija pri pouku razlaga stopnjo zanimanja in napora, ki jo učenec vlaga v različna udejstvovanja, ki so lahko zaželena ali nezaželena pri njihovih učiteljih [5]. Kako se bo učenec odzval na določeno snov, je odvisno od njegove predispozicije in njegovih motivov [6]. Brophy trdi, da je v osnovi učenje za učence dolgočasno in frustrirajoče, saj učence najprej prisilimo, da pridejo k pouku in jih nato učimo stvari, v katerih ne vidijo uporabne vrednosti [7]. Da bi učencem snov približali in vzpodbudili lastno iniciativo k razmišljanju ter jih bolje motivirali, uporabimo različne metode. Zanimalo nas je, katere didaktične metode so pri učencih bolj motivirajoče in o katerih predlaganih temah izven vsebin učnega načrta si učenci želijo izvedeti več. Kimura ugotavlja, da smo moški in ženske glede na način razmišljanja različni, zato je bilo zanimivo preveriti, kako se motivacija pri pouku fizike razlikuje glede na spol [8]. Predvidevali smo tudi vpliv stratuma. Analizirali smo teme, ki niso sestavni del vsebin učnih načrtov za fiziko 8. in 9. razreda osnovne šole. Preučili smo, ali obstajajo razlike v motivaciji učencev glede na izbiro teme v povezavi s starostjo (vpeljava iste teme v 8. oziroma 9. razredu). V empiričnem delu naloge smo predstavili osnovne podatke o raziskavi, v katero je bilo v obdobju dveh šolskih let (2009/2010 in 2010/2011) zajetih 365 učencev iz sedmih slovenskih osnovnih šol [9]. Na podlagi zbranih podatkov smo opravili analize o spremembi stanja motivacije glede na stanje motivacije pred in po izvedbi učne ure. Stanje motivacije smo preučili glede na vpliv: didaktičnega pristopa (metoda razlage, delo z besedilom, uporaba IKT; vse v kombinaciji s frontalno obliko dela), stratuma (mestna, podeželska in primestna šola) razreda (8., 9. razred), spola (moški, ženski) in tematskega področja (energetika, svetloba, astronomija in drugo) [10] [11]. Z našo raziskavo smo ugotovili, kdaj vključiti določeno temo v pouk fizike, in preverili, katerega izmed izbranih treh pristopov je najbolj smiselno uporabiti za določeno temo, da bi pri učencih dosegli višjo motivacijo.
Ključne besede: motivacija, energetika, svetloba, astronomija, vreme
Objavljeno v DKUM: 25.08.2017; Ogledov: 1357; Prenosov: 126
Celotno besedilo (2,28 MB)

Opis: Namen magistrska dela je raziskati, kako učenci prekmurskih šol v prvem in drugem vzgojno izobraževalnem obdobju razumejo pojem zvezdni utrinek oziroma meteor. Meteorji so eni izmed najzanimivejših pojavov, ki jih lahko opazujemo na nebu samo s prostim očesom, kar lahko deluje tudi zelo motivacijsko. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V prvem delu so predstavljeni: sončni sistem, utrinki oz. meteorji ter razvitost astronomije v prekmurski regiji. V empiričnem delu je predstavljena metodologija dela ter rezultati in analiza anketnega vprašalnika, kjer nas je zanimalo, kakšno vlogo imajo leta pri opazovanju neba ter ali obstajajo razlike med poznavanjem pojma pri starejših in mlajših učencih, med učenci z boljšim učnim uspehom ter med učenci, ki so vključeni v astronomske krožke. Predstavljeni bodo tudi podatki, kje so učenci pridobili informacije o utrinkih, ter ali jih omenjena tema sploh zanima. Rezultati so pokazali, da starost ne predstavlja ključne vloge pri razumevanju pojava, je pa zanimanje tisto, ki močno pripomore k boljšemu razumevanju, saj so učenci, ki so izkazali zanimanje za utrinke ali pa so člani astronomskega krožka, pravilneje odgovarjali na zastavljena vprašanja.
Ključne besede: Meteor, opazovanje meteorjev, astronomija, poznavanje pojma, razredni pouk
Objavljeno v DKUM: 03.04.2017; Ogledov: 1097; Prenosov: 188
Celotno besedilo (2,28 MB)

Opis: Vzgoja in izobraževanje sta temelja prihodnosti in osnovni človekovi pravici sodobnega sveta. Vsaka država, ki se zaveda pomembnosti kvalitetnega izobraževanja in kaj ji ta na daljši rok prinese, želi ustvariti izobraževalni sistem, ki bi državljane izoblikoval v samostojne in odgovorne osebke, ki se lahko opirajo na kakovostno pridobljeno znanje, obenem pa, najbolj ustrezal potrebam države same. V diplomskem delu smo raziskovali štiri velika poglavja izobraževalnega sistema Slovenije in Avstrije. V prvem poglavju smo opisovali in med seboj primerjali sisteme primarne, sekundarne in terciarne ravni izobraževanja obeh držav. Opisali smo učne načrte primarnega in izbrane učne načrte sekundarnega izobraževanja predmetov iz vsebin fizike in astronomije. Zanimalo nas je, v čem so si učni načrti obeh držav na določeni ravni med seboj podobni in v čem se razlikujejo. V tretjem poglavju smo raziskovali avtonomijo učiteljev obeh držav. Pri tem smo na primarni, nižji in višji sekundarni ravni izobraževanja izvedli intervjuje učiteljev in jih povprašali o njihovem osebnem mnenju, kako avtonomni so pri urah pouka iz vsebin iz fizike in astronomije, izbiri učnih metod, učbenikov, ocenjevanju znanja, nakupih fizikalnih pripomočkov, načrtovanju ekskurzij na temo fizike in astronomije ter o številu ur, ki jih lahko namenijo temam po lastni izbiri. Odgovore smo analizirali in med seboj primerjali. V zadnjem poglavju diplomskega dela smo opisali izobraževanje učitelja fizike obeh držav in med seboj primerjali predmetnike izbranih fakultet, ki nudijo izobraževalne programe fizike, saj smo predvidevali, da do razlik pride tudi tam.
Ključne besede: Šolski sistem, poučevanje, avtonomija učitelja, učni načrti, fizika in astronomija.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2016; Ogledov: 1630; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,36 MB)