Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv intervencije (naravoslovni dan za četrti razred – astronomija) na znanje slučajnostno izbranih četrtošolcev. Intervencija je vključevala aktivno in sodelovalno učenje po postajah, formativno spremljanje in njegove elemente ter sodelovanje v različnih didaktičnih igrah. Rezultate smo pridobili s pred- in potestom ter vprašalnikom za učiteljice, nato pa smo podatke analizirali in primerjali. Ugotovili smo, da je bila intervencija uspešna, saj so učenci z navdušenjem aktivno sodelovali, pri večini pa je bil zaznan tudi napredek v znanju. Na predtestu so učenci, ki so snov prehodno obravnavali, dosegli višje rezultate kot tisti, ki je niso. Na potestu pa se je razlika zmanjšala in ni bila več statistično značilna. Pogovor z učiteljicami je razkril, da se izogibajo delu po postajah in didaktičnim igram ter raje uporabljajo druge učne oblike. Naloga potrjuje, da aktiven pouk in prevzemanje odgovornosti za učenje pozitivno vpliva na pridobljeno znanje učencev. Učenci so po intervenciji dojemali predmet naravoslovja kot bolj zanimiv in hkrati koristen za njihovo prihodnost. Z nalogo smo prispevali tudi k zbirki idej in virov za strokovne delavce. Pri izvedbi raziskave na večje omejitve nismo naleteli, vendar priporočamo, da se v prihodnje vključi daljšo intervencijo na večjem vzorcu za večjo reprezentativnost rezultatov.
Ključne besede: naravoslovni dan, astronomija, delo po postajah, sodelovalno učenje, pred- in potest.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 64; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,86 MB)

Opis: V magistrski nalogi so predstavljeni priprava na astronomsko opazovanje z upoštevanjem vplivov meteoroloških pojavov ter didaktični pripomočki oz. modeli, ki jih učitelj lahko uporabi pri predstavitvi te teme učencem razrednega pouka. V teoretičnem delu je težišče na astronomiji kot vedi in deloma na nastanku vesolja, posvetimo pa se tudi predstavitvi objektov v sončnem sistemu in pripravljanju na opazovanje. Dotaknemo se še meteorologije kot vede in meteoroloških pojavov ter njihovega vpliva na astronomsko opazovanje objektov našega Osončja. Obe obravnavani vedi sta med seboj tesno povezani, kar mora upoštevati tudi učitelj pri obravnavi teh tem, še zlasti pri pripravi na astronomsko opazovanje na razredni stopnji, pa tudi v preostalih razredih osnovne šole. V nalogi se nato posvetimo pregledu učnih vsebin s področja astronomije in meteorologije iz učnega načrta za osnovno šolo, tako za redni pouk od 1. do 9. razreda kot tudi za izbirni predmet v 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Sledi praktični del zaključne naloge, v katerem so predstavljene štiri astronomske aktivnosti. Vse štiri aktivnosti smo izvedli z učenci 5. razreda, ki so bili naključno izbrani in razvrščeni v dve skupini. Vse izbrane in izvedene aktivnosti spodbujajo učence h globljemu spoznavanju te zanimive znanosti in k boljši predstavi o našem Osončju.
Ključne besede: astronomija, meteorologija, sončni sistem, opazovanje objektov sončnega sistema, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 21.06.2023; Ogledov: 544; Prenosov: 100
Celotno besedilo (4,82 MB)

Opis: V magistrskem delu se osredotočimo na astronomske aktivnosti, ki jih lahko izvajamo v šoli z učenci v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju, prav tako pa jih lahko ostali učenci izvedejo doma preko dela na daljavo, saj je postopek vsake posamezne aktivnosti pojasnjen v video razlagi, objavljeni na spletni platformi Razlagamo.si. V prvem delu zaključnega dela predstavimo pojme, povezane z astronomijo. Dotaknemo se različnih objektov in pojavov našega vesolja, prav tako pa se seznanimo s tem, kako nočno nebo opazujemo in kakšno je potovanje izven naše atmosfere. V nadaljevanju sledi didaktičen pregled astronomskih vsebin za učence od 1. do 5. razreda osnovne šole ter za vse tiste, ki obiskujejo astronomijo kot izbirni predmet. V zadnjem sklopu teoretičnega dela pa predstavimo še delo na daljavo, ki je v današnjem času močno vpleteno v šolski sistem. Sledi praktičen del, kjer so predstavljene štiri astronomske aktivnosti, ki so jih izbrani petošolci izvedli v šoli ter doma ob video razlagi. Predstavljen je tudi didaktični pripomoček, ki služi za lažjo predstavo o planetih našega Osončja. Vse dejavnosti spodbujajo učence k izvajanju eksperimentov in jih motivirajo za globlje spoznavanje astronomije.
Ključne besede: astronomija, eksperimenti, delo na daljavo, Razlagamo.si
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 702; Prenosov: 97
Celotno besedilo (34,01 MB)

Opis: Magistrsko delo ponuja idejno zasnovo Kozmološkega centra v Križevcih. Tema dela izhaja iz realne potrebe po prostorih oz. stavbi, ki bi imela izobraževalno in raziskovalno vlogo. Delo je sestavljeno iz dveh delov, v prvem delu so definirana teoretična izhodišča, potrebna za razumevanje vseh zahtev, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju. Drugi, grafični del, zajema prikaze ponujene rešitve v obliki zasnov, tlorisov, prerezov, prostorskih prikazov in podobno. Stavba Kozmološkega centra je zasnovana na izbrani lokaciji, ki se nahaja v že deloma prenovljenem območju mesta. V bližini izbrane lokacije so objekti, ki so namensko podobni namembnosti nove stavbe (knjižnica, srednja šola, vrtec, razvojni center in tehnološki park ...) in se z umestitvijo kozmološkega centra dokonča območje javnih dejavnosti v mestu. Objekt je programsko razdeljen na dva dela, raziskovalni in izobraževalni, kjer s svojo obliko in namembnostjo najbolj izstopa planetarij, umeščen v kupolo premera 12 m. Drugi prostori so razporejeni v dveh etažah, ki se ovijeta okoli kupole. Osrednji prostor zunanjega prostora je atrij, ki je poglobljen za višino ene etaže in je oblikovan kot zunanji avditorij, v katerem se lahko izvajajo različni dogodki.
Ključne besede: arhitektura, arhitekturna zasnova, kozmologija, planetarij, astronomija
Objavljeno v DKUM: 07.02.2020; Ogledov: 1344; Prenosov: 441
Celotno besedilo (31,69 MB)

Opis: Fizika spada v eno izmed temeljnih ved, ki so skozi zgodovino spreminjale razvoj človeštva [1]. Žal je fizika kot predmet v osnovni šoli pri učencih manj priljubljena, tudi če njeno priljubljenost primerjamo samo z naravoslovnimi predmeti [2]. Zanimalo nas je, kako je mogoče povečati motivacijo učencev pri pouku fizike [3]. Raziskali smo razloge za nižjo motivacijo učencev pri pouku fizike ter preučili, katere metode ob uporabi frontalne oblike dela naj učitelj uporabi, da bo motivacija višja [4]. Motivacija pri pouku razlaga stopnjo zanimanja in napora, ki jo učenec vlaga v različna udejstvovanja, ki so lahko zaželena ali nezaželena pri njihovih učiteljih [5]. Kako se bo učenec odzval na določeno snov, je odvisno od njegove predispozicije in njegovih motivov [6]. Brophy trdi, da je v osnovi učenje za učence dolgočasno in frustrirajoče, saj učence najprej prisilimo, da pridejo k pouku in jih nato učimo stvari, v katerih ne vidijo uporabne vrednosti [7]. Da bi učencem snov približali in vzpodbudili lastno iniciativo k razmišljanju ter jih bolje motivirali, uporabimo različne metode. Zanimalo nas je, katere didaktične metode so pri učencih bolj motivirajoče in o katerih predlaganih temah izven vsebin učnega načrta si učenci želijo izvedeti več. Kimura ugotavlja, da smo moški in ženske glede na način razmišljanja različni, zato je bilo zanimivo preveriti, kako se motivacija pri pouku fizike razlikuje glede na spol [8]. Predvidevali smo tudi vpliv stratuma. Analizirali smo teme, ki niso sestavni del vsebin učnih načrtov za fiziko 8. in 9. razreda osnovne šole. Preučili smo, ali obstajajo razlike v motivaciji učencev glede na izbiro teme v povezavi s starostjo (vpeljava iste teme v 8. oziroma 9. razredu). V empiričnem delu naloge smo predstavili osnovne podatke o raziskavi, v katero je bilo v obdobju dveh šolskih let (2009/2010 in 2010/2011) zajetih 365 učencev iz sedmih slovenskih osnovnih šol [9]. Na podlagi zbranih podatkov smo opravili analize o spremembi stanja motivacije glede na stanje motivacije pred in po izvedbi učne ure. Stanje motivacije smo preučili glede na vpliv: didaktičnega pristopa (metoda razlage, delo z besedilom, uporaba IKT; vse v kombinaciji s frontalno obliko dela), stratuma (mestna, podeželska in primestna šola) razreda (8., 9. razred), spola (moški, ženski) in tematskega področja (energetika, svetloba, astronomija in drugo) [10] [11]. Z našo raziskavo smo ugotovili, kdaj vključiti določeno temo v pouk fizike, in preverili, katerega izmed izbranih treh pristopov je najbolj smiselno uporabiti za določeno temo, da bi pri učencih dosegli višjo motivacijo.
Ključne besede: motivacija, energetika, svetloba, astronomija, vreme
Objavljeno v DKUM: 25.08.2017; Ogledov: 1842; Prenosov: 147
Celotno besedilo (2,28 MB)