SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Radijski teleskop : diplomska naloga univerzitetnega študijskega programa
Gregor Hojnik, 2006, diplomsko delo

Ključne besede: radijski teleskop, radijska astronomija, parabolične antene, visokofrekvenčna tehnika, naravni izvori sevanja
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 3012; Prenosov: 0 
(1 glas)

2.
DIGITALNA FOTOGRAFIJA PRI POUKU ASTRONOMIJE V OSNOVNI ŠOLI
Branko Pongrac, 2009, diplomsko delo

Opis: Izdelali smo navodila za fotografiranje nebesnih objektov in nakazali možnost uporabe pri pouku. Osnovni namen diplomskega dela je uporabnost gradiva za učitelje astronomije v osnovni šoli, ki se s fotografijo v astronomiji šele seznanjajo in kot pomoč pri samostojnem delu učencev. Gradivo bo pomagalo pri pouku učence seznaniti s primerno opremo za zajem astro fotografije, CCD senzorji, njihovo zgodovino in delovanjem, montažo aparata za zajem svetlobe na teleskop, metodami fotografiranja in obdelavo posnetih fotografij. V nadaljevanju smo prikazali, kako s pomočjo digitalne fotografije izmerimo premer in višino kraterja na Luni.
Ključne besede: Digitalna astro fotografija, astronomija v osnovni šoli, CCD senzor, DSLR aparat, CCD kamera, WEB kamera.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 1780; Prenosov: 155
.pdf Polno besedilo (3,76 MB)

3.
POZNAVANJE PLANETOV PRI UČENCIH NA RAZREDNI STOPNJI IZOBRAŽEVANJA
Julijana Makovec, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je ugotoviti poznavanje planetov med učenci nižjih razredov osnovne šole. Zanimalo nas je, koliko učenci poznajo planete po imenu in kako jih prepoznajo na podlagi slikovnega gradiva. V nadaljevanju smo želeli raziskati predstave učencev o planetih in njihovih lastnostih. Pri tem nas je zanimalo, ali učenci poznajo velikosti planetov in razmere na njih in ali ločijo planete od zvezd in naravnih satelitov. Na koncu pa smo preverili še, kaj učenci vedo o opazovanju planetov. Ugotovili smo, da učenci v glavnem prepoznajo planete po imenu, ne vedo pa, kaj je planet, kaj naravni satelit in kaj zvezda. Ugotovili smo tudi, da ne vedo, kako je sestavljen naš planetni sistem. Ne znajo si predstavljati razdalj med planeti, čeprav vedo, da so planeti od Zemlje zelo oddaljeni. Velikosti in razmere na planetih so jim v glavnem poznane, ne vedo pa si jih predstavljati. Znanje s področja opazovanja planetov je pri učencih precej pomanjkljivo. Planetov na nebu ne znajo ločiti od zvezd. Ne vedo, da lahko planete opazujejo kar s prostim očesom ali z daljnogledom in da nekateri planeti svetijo svetleje od zvezd.
Ključne besede: Astronomija, planeti, značilnosti planetov, opazovanje planetov.
Objavljeno: 11.09.2009; Ogledov: 1945; Prenosov: 252
.pdf Polno besedilo (1,89 MB)

4.
ROBOTSKI TELESKOP
Simon Krulec, 2010, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge so opisane teoretične osnove in pojmi, ki so potrebni za lažje razumevanje delovanja robotskega teleskopa. V drugem, praktičnem delu, so opisane potrebne komponente za motorizacijo ekvatorialne nastavitve, opisana in razložena je izbira elektronskih komponent in delovanje celotnega vezja na osnovi mikrokrmilnika. Nato je shematsko predstavljeno delovanje programskega dela v mikrokrmilniku, pomembnejši deli programa so še dodatno razloženi. Opisan je tudi poseben program za prednastavitev ekvatorialne nastavitve ter njegovo delovanje. Na koncu je prikazana še analiza delovanja celotnega sistema, tako hitrosti sledenja zvezdam, kot tudi natančnost pozicioniranja na nebu.
Ključne besede: robotski teleskop, astronomija, elektronika, mikrokrmilnik, položajna in hitrostna regulacija
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 1630; Prenosov: 148
.pdf Polno besedilo (9,18 MB)

5.
ASTRONOMSKE VSEBINE PRI INTERESNI DEJAVNOSTI V DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Marina Ropoša, 2010, diplomsko delo

Opis: Interesne dejavnosti so oblike vzgojno-izobraževalnega dela, ki odkrivajo, oblikujejo in razvijajo interese učencev. Osnovne šole z letnim delovnim načrtom določijo več različnih interesnih dejavnosti z različnih področij in zagotavljajo vsakemu učencu, da se vključi v najmanj eno interesno dejavnost. Nekatere šole učencem ponujajo možnost obiskovanja interesne dejavnosti astronomija. Raziskovali smo, koliko osnovnih šol v Pomurski in Savinjski regiji izvaja interesno dejavnost astronomija v drugem triletju in na kakšen način mentorji le-to izvajajo, katere metode in oblike dela izbirajo, kakšne so materialne zmožnosti in predvsem, katere vsebine učencem predstavijo. Ugotovili smo, da zelo malo šol izvaja interesno dejavnost astronomija. Učitelji, ki to interesno dejavnost že izvajajo, si želijo več seminarjev in zaokrožen didaktični načrt ter predloge vsebin in aktivnosti za izvajanje interesne dejavnosti, ki bi po njihovem mnenju poskrbel, da bi se tudi druge šole v večji meri odločale za izvajanje te interesne dejavnosti. Na osnovi teh ugotovitev smo v diplomski nalogi urejeno in pregledno zbrali za izvajanje interesne dejavnosti astronomija relevantno literaturo ter na podlagi izkušenj učiteljev in lastnih idej izdelali didaktični načrt za izvajanje te interesne dejavnosti.
Ključne besede: interesna dejavnost, astronomija, vsebine iz astronomije, drugo triletje, didaktični načrt
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 2339; Prenosov: 164
.pdf Polno besedilo (607,28 KB)

6.
PRIMERJAVA USPEŠNOSTI RAZLIČNIH METOD OBRAVNAVE GIBANJ SONCA, ZEMLJE IN LUNE V VRTCU
Marjana Tevč, 2011, diplomsko delo

Opis: V vzgojno-varstveni ustanovi Črna na Koroškem sem v starostnem obdobju otrok 3-4 ter 4-5 let opravila raziskavo primerjave uspešnosti različnih metod obravnave gibanj Sonca, Zemlje in Lune v vrtcu. Zanimale so me razlike v razumevanju in odnosu otrok do astronomske vsebine v izbranih didaktičnih metodah, ki vključujejo različne učne pripomočke ter kakšne so te razlike glede na starost. Osnovni namen raziskave je bil primerjati uspešnost izbranih didaktičnih metod, ki vključujejo različne učne pripomočke glede na tristopenjski nivo zahtevnosti razumevanja pri obeh starostnih obdobjih. Otrokom smo med in po obravnavi vsebine zastavljali vprašanja, s katerim smo preverili razumevanje vsebine v odvisnosti od metod dela in starosti otrok ter njihov odnos do obravnavne astronomskih tem v odvisnosti od metod dela. Zaradi same raziskave pa sem intervjuvala tri vzgojiteljice in tako prišla do informacij o izvajanju astronomskih vsebin. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da je dosežen nivo razumevanja vsebine odvisen od starosti otrok ter uporabe učnih pripomočkov pri izbranih metodah. Rezultati so pokazali, da so starejši otroci bolje odgovarjali na vprašanja najvišjega nivoja kot mlajši, ne glede na uporabo učnih pripomočkov pri izbranih metodah. Ugotovili smo tudi, da so starejši otroci dosegali boljše rezultate v razumevanju pri metodah razlage, razgovora in prikazovanja ob klasičnih učnih pripomočkih in pri informacijsko-komunikacijski tehnologiji kot mlajši. Obstajajo pa zelo majhne razlike med različno starimi otroki v razumevanju pri uporabi metode razlage, razgovora in prikazovanja ob ponazoritvi astronomskih objektov in njihovih gibanj z modeli in ob ponazoritvi astronomskih objektov in njihovih gibanj z igro vlog. Pri obeh starostnih obdobjih otrok smo zasledili statistično pomembne razlike glede motivacije v odvisnosti od didaktičnih metod in učnih pripomočkov.
Ključne besede: Astronomija, gibanja Sonca, Zemlje in Lune, didaktične metode, učni pripomočki, nivo zahtevnosti razumevanja, interes.
Objavljeno: 17.03.2011; Ogledov: 2211; Prenosov: 149
.pdf Polno besedilo (36,55 MB)

7.
Galileo in mednarodno leto astronomije 2009
Milan Ambrožič, Robert Repnik, Nina Opaka, drugo učno gradivo

Ključne besede: astronomija, razvoj, plimovanje, mehanika
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1442; Prenosov: 10
URL Polno besedilo (0,00 KB)

8.
E-UČNA GRADIVA ZA VSEBINE IZ ASTRONOMIJE PRI PREDMETU NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA
Ana Oman, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom E-učna gradiva za vsebine iz astronomije pri predmetu naravoslovje in tehnika je prikazan razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije in uporaba le-te v šoli, cilji njene uporabe ter faze vključevanja v pouk. V nalogi je omenjena tudi spremenjena vloga učitelja ter njegove kompetence. Opredeljena so tudi e-gradiva, njihova vloga v izobraževanju ter kriteriji za vrednotenje. Izbrana e-gradiva s področja astronomije za četrti in peti razred so nato tudi ovrednotena po že prej omenjenih kriterijih. V praktičnem delu so podani rezultati intervjujev z učitelji, ki poučujejo četrti ali peti razred, ter s tistimi, ki poleg poučevanja v četrtem ali petem razredu tudi izobražujejo druge učitelje o uporabi IKT oz. e-gradiv. Rezultati so pokazali, da so učitelji sicer vešči dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT), pri svojem delu uporabljajo tudi e-gradiva, a menijo, da je gradiv premalo oz. že obstoječa niso dovolj kvalitetna. Želijo si tudi več izobraževanj glede uporabe IKT. Učiteljice, ki same izobražujejo, so izrazile skrb zaradi prenehanja projekta e-šolstvo ter zaradi negotovosti glede uvedbe novih projektov. Praktični del obsega tudi priprave na vzgojno-izobraževalno delo v četrtem in petem razredu z e-gradivi in brez njih. Podane so tudi analize učnih ur ter končno mnenje.
Ključne besede: e-gradivo, izobraževalno-komunikacijska tehnologija (IKT), astronomija, učitelj, e-kompetence
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1048; Prenosov: 77
.pdf Polno besedilo (4,85 MB)

9.
Didaktična analiza E-učbenika astronomskih vsebin pri pouku fizike v osnovni šoli
Urška Jagodič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu po predmetih in drugih dejavnostih predstavimo astronomske vsebine v osnovni in srednji šoli. Za vse astronomske vsebine raziščemo medpredmetne povezave. Namen medpredmetnega povezovanja je večja prenosljivost znanja, s čimer ustvarjamo pogoje za boljše razumevanje, večjo uporabnost znanja in s tem tudi večjo ustvarjalnost na vseh predmetnih področjih. Pri medpredmetnih povezavah poiščemo horizontalne in vertikalne povezave astronomije z drugimi predmetnimi področji. Učbenike, ki so bili do sedaj glavni vir znanja, vse bolj dopolnjuje informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) z različnimi multimedijski in interaktivnimi elementi. Zato je v nastajanju množica e-učbenikov, ki prihajajo kot del sodobnega, kakovostnega načina poučevanja in učenja. V diplomskem delu najprej predstavimo do sedaj pripravljene in dostopne e-učbenike in jih primerjamo med seboj, nato pa s sodelovanjem strokovnjakov s področja astronomije in didaktike raziščemo uporabnost E-učbenika pri poučevanju in izpeljemo sklepe, ki so potrebni za uspešno delo ob uporabi e-učbenika.
Ključne besede: fizika, astronomija, učni načrt, didaktični pristopi, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), e-učbenik, interaktivnost.
Objavljeno: 09.07.2013; Ogledov: 1157; Prenosov: 188
.pdf Polno besedilo (2,02 MB)

10.
ZNANJE UČENCEV O ASTRONOMIJI V PRVIH DVEH TRILETJIH OSNOVNE ŠOLE
Andreja Krofl, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali, kolikšno je znanje učencev o astronomiji v 1. in 2. triletju osnovne šole in v kolikšni meri je to odvisno od stratuma, obsega in intenzitete podajanja astronomskih vsebin v šoli ter drugih, izvenšolskih dejavnikov (obiskovanje astronomskih krožkov, članstvo v astronomskih društvih, branje astronomskih revij in knjig, gledanje astronomskih oddaj, starši). V teoretičnem delu predstavimo pojem astronomija, astronomske vsebine v osnovni šoli, didaktične pristope in izzive pri poučevanju astronomije in vplive na znanje astronomije. V empiričnem delu predstavimo načrt raziskave in izvedbo le-te. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika 725 učencev osmih osnovnih šol v Sloveniji in jih statistično preverili. Ugotovili smo, da je znanje učencev o astronomiji v splošnem pomanjkljivo in da ni odvisno od stratuma ter obsega in intenzitete podajanja astronomskih vsebin. Od drugih dejavnikov, naštetih zgoraj, pa je znanje odvisno samo od gledanja astronomskih oddaj – rezultati kažejo, da je znanje učencev, ki te oddaje gledajo, večje od tistih, ki jih ne gledajo.
Ključne besede: astronomija, osnovna šola, prvo triletje, drugo triletje, znanje učencev, empirična raziskava
Objavljeno: 21.04.2015; Ogledov: 560; Prenosov: 70
.pdf Polno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici