| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv meteoroloških pojavov na astronomska opazovanja objektov sončnega sistema na razredni stopnji : magistrsko delo
Vera Homšak, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so predstavljeni priprava na astronomsko opazovanje z upoštevanjem vplivov meteoroloških pojavov ter didaktični pripomočki oz. modeli, ki jih učitelj lahko uporabi pri predstavitvi te teme učencem razrednega pouka. V teoretičnem delu je težišče na astronomiji kot vedi in deloma na nastanku vesolja, posvetimo pa se tudi predstavitvi objektov v sončnem sistemu in pripravljanju na opazovanje. Dotaknemo se še meteorologije kot vede in meteoroloških pojavov ter njihovega vpliva na astronomsko opazovanje objektov našega Osončja. Obe obravnavani vedi sta med seboj tesno povezani, kar mora upoštevati tudi učitelj pri obravnavi teh tem, še zlasti pri pripravi na astronomsko opazovanje na razredni stopnji, pa tudi v preostalih razredih osnovne šole. V nalogi se nato posvetimo pregledu učnih vsebin s področja astronomije in meteorologije iz učnega načrta za osnovno šolo, tako za redni pouk od 1. do 9. razreda kot tudi za izbirni predmet v 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Sledi praktični del zaključne naloge, v katerem so predstavljene štiri astronomske aktivnosti. Vse štiri aktivnosti smo izvedli z učenci 5. razreda, ki so bili naključno izbrani in razvrščeni v dve skupini. Vse izbrane in izvedene aktivnosti spodbujajo učence h globljemu spoznavanju te zanimive znanosti in k boljši predstavi o našem Osončju.
Ključne besede: astronomija, meteorologija, sončni sistem, opazovanje objektov sončnega sistema, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 21.06.2023; Ogledov: 429; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (4,82 MB)

2.
Prepletanje osnovnih področij kurikuluma z astronomskimi dejavnostmi v vrtcu: predstavitev aktivnosti in konkretnih primerov : diplomsko delo
Laura Jambrović, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opišemo različne dejavnosti in konkretne primere s področja astronomije, primerne za predšolske otroke, ki se prepletajo z osnovnimi področji kurikuluma. Na podlagi obstoječih virov in strokovne literature hkrati preučimo vsebine s področja astronomije, zlasti področja, ki so relevantna za obravnavo v predšolskem obdobju. V okviru zaključnega dela smo izdelali predloge dejavnosti, ki bi otrokom predstavile astronomijo na dojemljiv način in se hkrati povezujejo s Kurikulumom za vrtce. Predlagane aktivnosti se povezujejo s področji jezika, družbe, umetnosti, matematike, gibanja in narave. Eden izmed poglavitnih namenov diplomskega dela je vzgojiteljem in drugim, ki delajo s predšolskimi otroki, predstaviti konkretne primere vsebin in različnih pristopov za obravnavo tem s področja astronomije.
Ključne besede: astronomija, Kurikulum za vrtce, vesolje, praktične aktivnosti, predšolski otroci
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 545; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (574,15 KB)

3.
Izvedba astronomskih aktivnosti v šoli in preko dela na daljavo pri izbranih petošolcih : magistrsko delo
Melanija Rogina, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se osredotočimo na astronomske aktivnosti, ki jih lahko izvajamo v šoli z učenci v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju, prav tako pa jih lahko ostali učenci izvedejo doma preko dela na daljavo, saj je postopek vsake posamezne aktivnosti pojasnjen v video razlagi, objavljeni na spletni platformi Razlagamo.si. V prvem delu zaključnega dela predstavimo pojme, povezane z astronomijo. Dotaknemo se različnih objektov in pojavov našega vesolja, prav tako pa se seznanimo s tem, kako nočno nebo opazujemo in kakšno je potovanje izven naše atmosfere. V nadaljevanju sledi didaktičen pregled astronomskih vsebin za učence od 1. do 5. razreda osnovne šole ter za vse tiste, ki obiskujejo astronomijo kot izbirni predmet. V zadnjem sklopu teoretičnega dela pa predstavimo še delo na daljavo, ki je v današnjem času močno vpleteno v šolski sistem. Sledi praktičen del, kjer so predstavljene štiri astronomske aktivnosti, ki so jih izbrani petošolci izvedli v šoli ter doma ob video razlagi. Predstavljen je tudi didaktični pripomoček, ki služi za lažjo predstavo o planetih našega Osončja. Vse dejavnosti spodbujajo učence k izvajanju eksperimentov in jih motivirajo za globlje spoznavanje astronomije.
Ključne besede: astronomija, eksperimenti, delo na daljavo, Razlagamo.si
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 577; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (34,01 MB)

4.
Nastanek zvezd
Andreja Gomboc, 2020, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: astronomija, zvezde, Jeansova masa
Objavljeno v DKUM: 20.09.2022; Ogledov: 502; Prenosov: 14
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Kozmološki center Križevci
Ivana Banfić, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo ponuja idejno zasnovo Kozmološkega centra v Križevcih. Tema dela izhaja iz realne potrebe po prostorih oz. stavbi, ki bi imela izobraževalno in raziskovalno vlogo. Delo je sestavljeno iz dveh delov, v prvem delu so definirana teoretična izhodišča, potrebna za razumevanje vseh zahtev, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju. Drugi, grafični del, zajema prikaze ponujene rešitve v obliki zasnov, tlorisov, prerezov, prostorskih prikazov in podobno. Stavba Kozmološkega centra je zasnovana na izbrani lokaciji, ki se nahaja v že deloma prenovljenem območju mesta. V bližini izbrane lokacije so objekti, ki so namensko podobni namembnosti nove stavbe (knjižnica, srednja šola, vrtec, razvojni center in tehnološki park ...) in se z umestitvijo kozmološkega centra dokonča območje javnih dejavnosti v mestu. Objekt je programsko razdeljen na dva dela, raziskovalni in izobraževalni, kjer s svojo obliko in namembnostjo najbolj izstopa planetarij, umeščen v kupolo premera 12 m. Drugi prostori so razporejeni v dveh etažah, ki se ovijeta okoli kupole. Osrednji prostor zunanjega prostora je atrij, ki je poglobljen za višino ene etaže in je oblikovan kot zunanji avditorij, v katerem se lahko izvajajo različni dogodki.
Ključne besede: arhitektura, arhitekturna zasnova, kozmologija, planetarij, astronomija
Objavljeno v DKUM: 07.02.2020; Ogledov: 1249; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (31,69 MB)

6.
Radijski teleskop Jove pri poučevanju astronomskih vsebin
Alex Wirth, 2018, magistrsko delo

Opis: Vesolje preučujemo tudi tako, da analiziramo elektromagnetno valovanje, ki ga prejmemo od astronomskih teles. Če bi zanemarili radijske valove, bi zanemarili velik del informacij, ki jih prejmemo od astronomskih teles. V magistrski nalogi obravnavamo radijske teleskope in njihovo fizikalno ozadje v splošnem, posebno pozornost pa namenimo radijskemu teleskopu Jove. Z našim radijskim teleskopom Jove smo z učenci oz. dijaki izvedli študiji primera na osnovni šoli in gimnaziji. Vključitev radijskega teleskopa pri obravnavi astronomskih vsebin nazorno pokaže, da vidna svetloba ni edini del spektra elektromagnetnega valovanja. Dodatna prednost pa je, da lahko radijske valove iz vesolja zaznavamo na zemeljskem površju podnevi in ponoči.
Ključne besede: radijski teleskop, radijski valovi, astronomija, fizika, osnovna šola, gimnazija
Objavljeno v DKUM: 24.04.2018; Ogledov: 1388; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

7.
Motivacija učencev v procesu vnašanja sodobnih znanstvenih dognanj v pouk fizike osnovne šole
Dominik Robič, 2017, magistrsko delo

Opis: Fizika spada v eno izmed temeljnih ved, ki so skozi zgodovino spreminjale razvoj človeštva [1]. Žal je fizika kot predmet v osnovni šoli pri učencih manj priljubljena, tudi če njeno priljubljenost primerjamo samo z naravoslovnimi predmeti [2]. Zanimalo nas je, kako je mogoče povečati motivacijo učencev pri pouku fizike [3]. Raziskali smo razloge za nižjo motivacijo učencev pri pouku fizike ter preučili, katere metode ob uporabi frontalne oblike dela naj učitelj uporabi, da bo motivacija višja [4]. Motivacija pri pouku razlaga stopnjo zanimanja in napora, ki jo učenec vlaga v različna udejstvovanja, ki so lahko zaželena ali nezaželena pri njihovih učiteljih [5]. Kako se bo učenec odzval na določeno snov, je odvisno od njegove predispozicije in njegovih motivov [6]. Brophy trdi, da je v osnovi učenje za učence dolgočasno in frustrirajoče, saj učence najprej prisilimo, da pridejo k pouku in jih nato učimo stvari, v katerih ne vidijo uporabne vrednosti [7]. Da bi učencem snov približali in vzpodbudili lastno iniciativo k razmišljanju ter jih bolje motivirali, uporabimo različne metode. Zanimalo nas je, katere didaktične metode so pri učencih bolj motivirajoče in o katerih predlaganih temah izven vsebin učnega načrta si učenci želijo izvedeti več. Kimura ugotavlja, da smo moški in ženske glede na način razmišljanja različni, zato je bilo zanimivo preveriti, kako se motivacija pri pouku fizike razlikuje glede na spol [8]. Predvidevali smo tudi vpliv stratuma. Analizirali smo teme, ki niso sestavni del vsebin učnih načrtov za fiziko 8. in 9. razreda osnovne šole. Preučili smo, ali obstajajo razlike v motivaciji učencev glede na izbiro teme v povezavi s starostjo (vpeljava iste teme v 8. oziroma 9. razredu). V empiričnem delu naloge smo predstavili osnovne podatke o raziskavi, v katero je bilo v obdobju dveh šolskih let (2009/2010 in 2010/2011) zajetih 365 učencev iz sedmih slovenskih osnovnih šol [9]. Na podlagi zbranih podatkov smo opravili analize o spremembi stanja motivacije glede na stanje motivacije pred in po izvedbi učne ure. Stanje motivacije smo preučili glede na vpliv: didaktičnega pristopa (metoda razlage, delo z besedilom, uporaba IKT; vse v kombinaciji s frontalno obliko dela), stratuma (mestna, podeželska in primestna šola) razreda (8., 9. razred), spola (moški, ženski) in tematskega področja (energetika, svetloba, astronomija in drugo) [10] [11]. Z našo raziskavo smo ugotovili, kdaj vključiti določeno temo v pouk fizike, in preverili, katerega izmed izbranih treh pristopov je najbolj smiselno uporabiti za določeno temo, da bi pri učencih dosegli višjo motivacijo.
Ključne besede: motivacija, energetika, svetloba, astronomija, vreme
Objavljeno v DKUM: 25.08.2017; Ogledov: 1723; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

8.
Sistematičen pregled aktivnosti s področja astronomije v vrtcu
Katja Horvat, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se osredotočimo na dejavnosti s področja astronomije, ki so primerne za neposredno uporabo v praksi pri delu s predšolskimi otroci. V prvem delu postavimo teoretična izhodišča in opišemo pojme s področja astronomije. V drugem delu predstavimo sistematičen pregled dejavnosti, ki smo jih razvrstili glede na čas (dnevne in nočne aktivnosti) in prostor izvajanja (zunanje in notranje aktivnosti). Na več kot trideset primerih prikažemo zanimiv in pester nabor aktivnosti, ob katerih lahko otroci spoznajo naše Osončje, zvezde, gibanje Lune, svetlobo in sence, delovanje raket, itd.. Dejavnosti v veliki meri predvidevajo aktivno vključevanje otrok, kar še toliko bolj pripomore k samemu zanimanju in motivaciji za spoznavanje astronomije.
Ključne besede: astronomija, vrtec, vesolje, naravoslovje v vrtcu, planeti in nebesna telesa
Objavljeno v DKUM: 09.05.2017; Ogledov: 1639; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

9.
Kako učenci razrednega pouka razumejo pojav zvezdni utrinek
Sonja Tamše, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrska dela je raziskati, kako učenci prekmurskih šol v prvem in drugem vzgojno izobraževalnem obdobju razumejo pojem zvezdni utrinek oziroma meteor. Meteorji so eni izmed najzanimivejših pojavov, ki jih lahko opazujemo na nebu samo s prostim očesom, kar lahko deluje tudi zelo motivacijsko. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V prvem delu so predstavljeni: sončni sistem, utrinki oz. meteorji ter razvitost astronomije v prekmurski regiji. V empiričnem delu je predstavljena metodologija dela ter rezultati in analiza anketnega vprašalnika, kjer nas je zanimalo, kakšno vlogo imajo leta pri opazovanju neba ter ali obstajajo razlike med poznavanjem pojma pri starejših in mlajših učencih, med učenci z boljšim učnim uspehom ter med učenci, ki so vključeni v astronomske krožke. Predstavljeni bodo tudi podatki, kje so učenci pridobili informacije o utrinkih, ter ali jih omenjena tema sploh zanima. Rezultati so pokazali, da starost ne predstavlja ključne vloge pri razumevanju pojava, je pa zanimanje tisto, ki močno pripomore k boljšemu razumevanju, saj so učenci, ki so izkazali zanimanje za utrinke ali pa so člani astronomskega krožka, pravilneje odgovarjali na zastavljena vprašanja.
Ključne besede: Meteor, opazovanje meteorjev, astronomija, poznavanje pojma, razredni pouk
Objavljeno v DKUM: 03.04.2017; Ogledov: 1423; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

10.
Opazovanje planetov in nove tehnologije
Monika Emeršič, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati poznavanje in uporabo računalniških programov ter mobilnih aplikacij pri obravnavi astronomskih učnih vsebin. V preteklosti so nebo opazovali s prostim očesom, ali s pomočjo daljnogleda in teleskopa. Danes lahko opazujemo nebo tudi s pomočjo novih tehnologij. V teoretičnem delu magistrske predstavimo, kako so odkrivali in opazovali naše planete ter opazovali nebo in njegove objekte nekoč in kako to počnemo danes. Predvsem se osredotočimo na nove tehnologije, računalniške programe in mobilne aplikacije, s katerimi lahko danes še natančneje opazujemo nebo. V empiričnem delu naloge izvedemo empirično raziskavo na osnovnih šolah s pomočjo anketnega vprašalnika za učence in učitelje. Raziščemo, ali otroci opazujejo nočno nebo in s katerimi pripomočki si pri tem pomagajo. Preučimo tudi, kdo jim pri opazovanju pomaga in ali poznajo za to primerne računalniške programe ter mobilne aplikacije. Rezultati so pokazali, da učenci v večini primerov nebo ponoči opazujejo s prostim očesom. Malo je takšnih, ki za opazovanje uporabijo daljnogled in teleskop. Ugotovili smo tudi, da je malo učencev, ki za opazovanje nočnega neba uporabljajo računalniške programe in mobilne aplikacije. Rezultati so presenetljivi, saj smo predvidevali, da bodo učenci bolj seznanjeni z novejšo tehnologijo, ki se pojavlja na trgu. Pri učiteljih smo proučili, ali pri obravnavi učnih snovi uporabljajo sodobnejše tehnologije ter kaj od tega poznajo. Ugotovili smo, da tudi učitelji v veliki večini ne poznajo konkretnih računalniških programov in mobilnih aplikacij, ki bi jih lahko uporabljali pri pouku. Zato smo v zaključnem delu predlagali uvedbo seminarjev za učitelje. Z anketo smo ugotovili, da bi se velika večina učiteljev želela udeležiti tovrstnih seminarjev.
Ključne besede: astronomija, opazovanje planetov, računalniški programi, mobilne aplikacije, možnosti uporabe v šoli
Objavljeno v DKUM: 18.01.2017; Ogledov: 1487; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

Iskanje izvedeno v 4.89 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici