| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KVALITETNI VIDIK V PISNIH IZDELKIH UČENCEV PRVEGA RAZREDA
Anja Mohar, 2015, diplomsko delo

Opis: Kvalitetni vidik pisnih izdelkov učencev v začetnem obdobju osnovne šole zaznamujejo predvsem asociativni dogodki, personifikacije in ustvarjalnost, zato sem se v svojem diplomskem delu osredotočila na le-te dejavnike, ki so vplivali na vrednotenje izdelkov prvošolcev. V teoretičnem delu sem se dotaknila šestih področij opismenjevanja, ki so povezana s temo mojega diplomskega dela. Pisala sem o pomembnosti ustvarjalnega mišljenja, na kakšen način ga spodbujamo in kako lahko učitelji sami pripomoremo k razvoju le-tega, o bralnih strategijah, saj se branja med seboj lahko zelo razlikujejo, odvisno od vrste literature, ki jo beremo. Glede na to, da je govor ključnega pomena za razvoj otrokove pismenosti, sem razmišljala tudi o samem razvoju govora in procesu zaznavanja glasov od otrokovega rojstva dalje. Meni najbolj zanimiva tema je bilo pisanje o otroški domišljiji, saj sem spoznala, kaj jo zavira, kaj jo spodbuja in kako se otroška domišljija razvija. Razvoja mišljenja pa sem se v diplomski nalogi lotila le iz psihološkega vidika švicarskega filozofa Piageta, ki poudarja pomen štirih stopenj razvoja. V zadnjem poglavju teoretičnega dela sem pisala o stopnjah razvoja pisanja otrok, grafomotoričnih vajah ter o pomembnosti pisnega sporazumevanja v začetni fazi opismenjevanja. V prvih razredih osnovnih šol so se otroci začeli sistematično opismenjevati v drugi polovici razreda, zato sem se osredotočila le na domišljijske dejavnike in kreativnost. Učenci so dobili sliko, ki so jo pisno opisali in dodali poljubne elemente. Preverila sem število asociativnih dogodkov, personifikacij in ustreznosti naslova zgodbe. Preverjala sem jih dvakrat, in sicer v prvi polovici šolskega leta pred sistematičnim opismenjevanjem in nato še v drugi med procesom pridobivanja črk, branja in pisanja. Ker me je zanimala samo njihova ustvarjalnost in domišljija, njihove pravopisne zmožnosti pisanja nisem upoštevala.
Ključne besede: asociativni dogodki, domišljija, branje, pisanje, govor, razvoj mišljenja in poslušanje
Objavljeno: 21.04.2015; Ogledov: 596; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

2.
Kvalitetni in kvantitetni vidik v pripovedovanju zgodb otrok starih 4-5 let
Monika Golob, 2018, diplomsko delo

Opis: Govor je pomembno področje otrokovega razvoja, ki se intenzivno razvija v predšolskem obdobju. Predšolsko obdobje zaznamujejo pomembnejši dogodki v otrokovem govoru. Mednje uvrščamo tudi pripovedovanje zgodb. Ob večkratnem pripovedovanju se pri otrocih razvija govorna kompetentnost in njihova govorna ustvarjalnost. Namen diplomskega dela je ugotoviti, koliko povedi bodo pri pripovedovanju uporabili otroci, koliko bo od tega enostavčnih in sestavljenih povedi. Zanima nas, koliko besed bodo otroci uporabili v vseh povedih, v enostavčnih in sestavljenih povedih, pri tem bomo pozorni na količino tipičnih narečnih in knjižno pogovornih besed. Osredotočili se bomo na dogodke, ki jih bodo otroci domišljijsko dodali, t. i. asociativne dogodke. V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda raziskovanja. Pridobljeni rezultati so pokazali, da med mlajšimi in starejšimi otroki obstaja razlika v uporabljenih povedih v zgodbi. Dobljeni rezultati so presenetljivi, saj so mlajši otroci zgodbo oblikovali v več povedih kot starejši otroci. Rezultati so pokazali razliko v uporabljenih besedah v posameznih povedih. Večina otrok je v svojo zgodbo vključila asociativne dogodke. Pri tem so nekateri otroci uporabili samo eden asociativen dogodek v zgodbi, medtem ko so nekateri otroci zgodbo pretežno sestavili iz asociativnih dogodkov.
Ključne besede: Predšolski otroci, pripovedovanje zgodb, povedi, narečje, asociativni dogodki
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 142; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

3.
Zmožnost predšolskih otrok v rabi asociativnih dogodkov v pripovedovanju ob slikah
Katja Teskač, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zmožnost predšolskih otrok v rabi asociativnih dogodkov v pripovedovanju ob slikah smo v teoretičnem delu obravnavali razvoj govora predšolskih otrok in dejavnike, ki vplivajo nanj. Opisali smo razvoj govora in pravilno rabo jezika v obdobjih dojenčka, malčka in zgodnjega otroštva. Glavni del diplomske naloge se osredotoča na razvoj otrokovega pripovedovanja zgodb, vzvode in načine, kako spodbujati otroke k pripovedovanju zgodb, opise otrokovih prvih zgodb in vlogo ilustracij ter drugega slikovnega gradiva pri otrokovem pripovedovanju zgodb. Namen empiričnega dela je bil raziskati napredek pet in šest let starih otrok v rabi asociativnih dogodkov v pripovedovanju zgodbe ob slikah. Zanimal nas je napredek med prvim in drugim preverjanjem, pri čemer smo v obeh primerih otrokom ponudili enako slikovno gradivo. Rezultate, ki smo jih pridobili v časovnem razponu enega meseca, smo ustrezno interpretirali.
Ključne besede: predšolski otrok, pripovedovanje, otroška zgodba, zgodba ob slikah, asociativni dogodki
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 57; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici