| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv askorbinske kisline na pojav postoperativne ledvične okvare po operacijah na odprtem srcu : doktorska disertacija
Anže Djordjević, 2022, doktorska disertacija

Opis: IZHODIŠČA Perioperativna ledvična okvara je pomemben dejavik smrtnosti, obolevnosti in stroškov v srčni kirurgiji, njena pojavnost v literaturi znaša od <1% in do 70%. Ledvična okvara, ki zahteva ledvično nadomestno zdravljenje, je povezana s posebej visoko smrtnostjo. Mnogo raziskav dokazuje, da tudi tista zmanjšanja ledvične funkcije, kjer ledvično nadomestno zdravjenje ni potrebno oziroma serumske vrednosti kreatinina porastejo le blago ali celo ne presežejo normalnih vrednosti, vplivajo na kratko- in dolgoročne rezultate kardiokirurškega zdravljenja. Obstaja več kot 30 definicij akutne ledvične okvare, zato je bil potreben splošno sprejet kompromis glede oblikovanja nove definicije v okviru delovne skupine Kidney Disease: Improving Global Outcomes (t.i. KDIGO klasifikacija akutne ledvične okvare) iz leta 2012. Nova KDIGO klasifikacija ima dobro napovedno vrednost obolevnosti in smrtnosti pri kritično bolnih, vključno s kardiokirurškimi bolniki. Veliko raziskav potrjuje uspešnost in varnost nadomeščanja askorbinske kisline pri visoko rizičnih bolnikih, kot so tudi tisti po operacijah na odprtem srcu, vendar smo do zdaj zasledili le nekaj manjših, ki so specifično primerjale skupine bolnikov z in brez suplementacije glede perioperativne ledvične okvare. Rezultati omenjenih raziskav kažejo, da nadomeščanje askorbinske kisline v njihovih subpopulacijah kardiokirurških bolnikov ni bilo povezano z manjšo okvaro ledvic. METODE V prospektivno raziskavo smo vključili odrasle kardiokirurške bolnike, operirane na Oddelku za kardiokirurgijo Univerzitetnega kliničnea centra Maribor in Kliniki za kardiovaskularno kirurgijo Inštituta za kardiovaskularne bolezni Vojvodine Sremska Kamenica v obdobju od decembra 2018 do maja 2019. Izključitveni kriteriji so bili starost pod 18 let, operacija brez uporabe zunajtelesnega krvnega obtoka, hiperoksalurija, anamneza ledvičnih kamnov, anamneza alergije na askorbinsko kislino, kritično predoperativno stanje (ventrikularna tahikardija ali ventrikularna fibrilacija, predoperativno kardiopulmonalno oživljanje, predoperativna inotropna podpora, vstavljena intra-aortna balonska črpalka), nujnost operacije, ki mora biti opravljena pred začetkom naslednjega delovnega dne, imunosupresivna ali antioksidativna terapija znotraj 30 dni pred operacijo, hipotermični cirkulatorni zastoj, predoperativna kronična ledvična bolezen z ocenjeno glomerulno filtracijo < 30 mL/min/1.73m2 in smrt bolnika pred zaključkom protokola študije (znotraj prvih petih postoperativnih dni). Bolnike smo razdelili na dve skupini, in sicer na testno in kontrolno. Kot kazalce ledvične funkcije smo uporabili serumsko koncentracijo kreatinina, ocenjeno glomerulno filtracijo in urno diurezo. Glede na predoperativne vrednosti smo izračunali absolutne in relativne spremembe. Vsakemu bolniku je bila med hospitalizacijo merjena urna diureza od intraoperativnega obdobja pa do petega dneva. Bolnike smo uvrstili v ustrezni razred po KDIGO klasifikaciji. Skupini smo primerjali tudi po nekaterih demografskih podatkih in tistih pred-, intra- in postoperativnih lastnostih, ki bi lahko vplivale na delovanje ledvic. V subpopulaciji bolnikov smo merili serumske vrednosti malondialdehida kot posrednega biomarkerja oksidativnega stresa. Za primerjavo skupin smo uporabili t-test za numerične in test χ-kvadrat za kategorične spremenljivke. Pri preizkušanju hipotez smo kot statistično pomembno upoštevali p < 0.05. REZULTATI Testno skupino, ki je prejela askorbinsko kislino, je sestavljalo 163 bolnikov, medtem ko je kontrolna skupina štela 169 bolnikov. Skupini sta se dobro ujemali glede na izhodiščno demografijo in so imele podobne intraoperativne značilnosti. Incidenci akutne ledvične okvare v testni in kontrolni skupini sta bili 20.9 % oziroma 28.4 % (p = 0.127). Ocenjena glomerulna filtracija se med študijskimi skupinami v celotnem pooperativnem obdobju ni razlikovala. V skupini, ki je prejela askorbinsko kislino, je bil trend višjih vrednosti malondialdehida s statistično značilnostjo prvi postoperativni dan in nižje bolnišnične umrljivosti (0.6 % proti 4.1 %, p = 0.067). Ob popustitvi aortne zažemke smo odkrili znatno povečanje koncentracije malondialdehida v serumu. Koncentracija malondialdehida v serumu se je še naprej povečevala in dosegla vrh 12 ur po operaciji. Nato je začela upadati, vendar je ostala pomembno višja v primerjavi s predoperativnimi vrednostmi 24 in 48 ur po operaciji. ZAKLJUČKI Po našem vedenju je pričujoče raziskovalno delo prva študija, ki: 1) je merila serumske vrednosti malondialdehida s pomočjo visoko specifične metode plinske kromatografije in masne spektrometrije, 2) je objavila podatke o največji skupini bolnikov po operaciji na odprtem srcu, katerim smo natančno merili perioperativne spremembe serumske koncentracije malondialdehida kot indikatorja oksidativnega stresa in 3) je objavila podatke o vplivu askorbinske kisline na pojav postoperativne akutne ledvične okvare pri največji randomizirani skupini bolnikov po operaciji na odprtem srcu. Askorbinska kislina ni pomembno znižala pojavnosti akutne ledvične okvare po operacijah na odprtem srcu z uporabo zunajtelesnega krvnega obtoka. Serumska koncentracija malodialdehida se pomembno poveča intraoperativno in narašča v zgodnjem pooperativnem obdobju do 12 ur po zaključku operacije. Pomembno povišana ostane do 48 ur po operaciji. Ključne besede: akutna ledvična okvara, askorbinska kislina, zunajtelesni krvni obtok, oksidativni stres, malondialdehid, plinska kromatografija in masna spektrometrija
Ključne besede: akutna ledvična okvara, askorbinska kislina, oksidativni stres, malondialdehid, plinska kromatografija in masna spektrometrija
Objavljeno v DKUM: 29.11.2022; Ogledov: 511; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

2.
Razvoj in validacija elektroanaliznih metod za določanje epinefrina, askorbinske kisline in sečne kisline : magistrsko delo
David Majer, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga prikazuje razvoj in validacijo elektroanaliznih metod za določanje molekul epinefrina (EP), askorbinske kisline (AK) in sečne kisline (SK) z elektrodo iz steklastega ogljika in tehniko angl. square-wave voltametrije. Metode smo razvili in validirali kot nadomestek tekočinski kromatografiji visoke ločljivosti in plinski kromatografiji. Za študij difuzijsko kontrolirane reverzibilnosti sistema kalijevega heksacianoferata in določitev oksidacijsko redukcijskih potencialov analitov smo uporabili tehniko ciklične voltametrije. V sklopu validacije smo za vsak analit posamično preverjali mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, linearnost, točnost in natančnost. Izmerjene podatke smo testirali za normalnost s Q-Q grafom in Kolmogorov-Smirnovim statističnim testom. Pri vsaki metodi smo preverjali homoscedastičnost ali heteroscedastičnost umeritvenih točk z analizo ostankov, Hartleyjevim testom, Bartlettovim testom in Cochranovim testom. Zaradi heteroscedastičnega obnašanja analiznih podatkov pri vseh analitih, smo uporabili uteženo linearno regresijo (angl. weighted linear regression) in s tem izboljšali kakovost analitskih rezultatov. Z dobljenim utežnim modelom smo nato preverjali točnost in natančnost metod. Razvite in validirane metode smo uspešno uporabili za analizo realnih vzorcev. Določevali smo vsebnost EP v zdravilu, vsebnost AK v prehranskem dopolnilu in vsebnost SK v človeškem urinu.
Ključne besede: epinefrin, askorbinska kislina, sečna kislina, elektrokemijske metode, elektroda iz steklastega ogljika, validacija metode, utežna regresija
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 1409; Prenosov: 494
.pdf Celotno besedilo (14,18 MB)

3.
Povezanost vsebnosti vitamina C v cvetovih in plodovih različnih genotipov bezga
Špela Pertinač, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil določiti celokupno vsebnost vitamina C v cvetovih in jagodah različnih genotipov bezga (Sambucus spp.) ter ugotoviti ali obstaja povezanost med vsebnostjo v cvetovih in jagodah. Zbrali smo vzorce socvetij v polnem cvetenju in povsem dozorelih jagod. Ekstrakcijo vitamina C smo izvedli z dodatkom 3 % raztopine metafosforjeve kisline (MPA). Za redukcijo dehidroaskorbinske kisline (DHA) v askorbinsko kislino (AA) smo dodali raztopino ditiotreitola (DTT) v trisu. Vsebnosti vitamina C v ekstraktih bezgovih cvetov in jagod smo določevali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Vrednost izmerjenega vitamina C v cvetovih je bila med 3,37 mg/g in 8,12 mg/g suhe snovi, v jagodah pa med 5,76 mg/100 g in 42,32 mg/100 g svežega vzorca. Pearson-ov koeficient korelacije je znašal 0,601; kar kaže na statistično značilno korelacijsko povezanost med vsebnostjo vitamina C v cvetovih in jagodah.
Ključne besede: vitamin C, askorbinska kislina, bezeg, Sambucus spp., bezgovi cvetovi, bezgove jagode
Objavljeno v DKUM: 14.09.2015; Ogledov: 1577; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (1005,08 KB)

4.
Kontrastna nefropatija po koronarni arteriografiji ali angioplastiki - incidenca in vpliv askorbinske kisline na zmanjšanje incidence.
Benjamin Dvoršak, 2014, doktorska disertacija

Opis: Uvod Za kontrastno nefropatijo je značilna akutna ledvična odpoved ali poslabšanje kronične ledvične odpovedi po vnosu jodiranih rentgenskih kontrastnih sredstev v kri. Kontrastna nefropatija je tretji najpogostejši vzrok akutne ledvične odpovedi nastale v bolnišnici, povezana je z večjo intrahospitalno in dolgoročno obolevnostjo in umrljivostjo ter s podaljšanjem trajanja hospitalizacije. Raziskave so pokazale, da je za zmanjšanje tveganja za nastanek kontrastne nefropatije učinkovita intravenska hidracija pred radiokontrastno preiskavo s fiziološko raztopino ali raztopino natrijevega bikarbonata. Za dodatno zmanjšanje tveganja so raziskovali vpliv vazodilatatorjev in antioksidantov. Raziskave o vplivu antioksidanta N-acetilcisteina na incidenco kontrastne nefropatije so dale precej neenotne rezultate. Malo pa je raziskav o vplivu askorbinske kisline, vitamina z antioksidantnim delovanjem. Bolniki in metode Opravili smo randomizirano, s placebom kontrolirano, prospektivno raziskavo o incidenci kontrastne nefropatije in o vplivu askorbinske kisline na incidenco kontrastne nefropatije po koronarni arteriografiji ali angioplastiki pri bolnikih z zmanjšanim ledvičnim delovanjem. Dodatno smo ugotavljali prevalenco zmanjšanega ledvičnega delovanja pri bolnikih pred opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko (serumska koncentracija kreatinina nad 107 mol/l). Vključili smo 81 bolnikov s serumsko koncentracijo kreatinina pred preiskavo nad 107 mol/l, ki so imeli opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko. Po randomizaciji je 40 bolnikov prejelo 3 grame askorbinske kisline oralno vsaj 2 uri pred preiskavo, 2 grama askorbinske kisline zvečer po preiskavi in 2 grama askorbinske kisline naslednje jutro. Placebo je prejelo 41 bolnikov. Vsi bolniki so prejemali intravensko infuzijo fiziološke raztopine 50 do 100 ml/uro vsaj 2 uri pred preiskavo in vsaj 6 ur po preiskavi. Kriterij za kontrastno nefropatijo je bil porast serumskega kreatinina 3. do 4. dan po preiskavi za vsaj 25 % ali porast serumske koncentracije cistatina C za vsaj 25 % nad vrednost pred preiskavo. Rezultati Pri bolnikih, ki so imeli v obdobju raziskave opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko je znašala prevalenca zmanjšanega ledvičnega delovanja pred preiskavo 24,7 %. Kontrastna nefropatija je bila prisotna pri 5/81 bolnikov (6,2 %). Incidenca kontrastne nefropatije je bila 3 % v skupini, ki je prejela askorbinsko kislino in 7,3 % v kontrolni skupini. Razlika ni bila statistično pomembna (p= 0,512). Če je bil kriterij za kontrastno nefropatijo porast serumskega cistatina C po preiskavi za vsaj 25 %, je bila le-ta prisotna pri ravno tako 5 bolnikih. Bolnike smo razdelili še v skupini z zvišanjem ali znižanjem serumske koncentracije kreatinina po preiskavi glede na vrednost pred preiskavo. Zvišanje serumske koncentracije kreatinina je bilo prisotno pri 10/81 (12,3 %) bolnikov, ki so prejeli askorbinsko kislino in pri 19/81 (23,4 %) bolnikov v kontrolni skupini. Razlika je bila statistično značilna (p= 0,038). Bolniki s kontrastno nefropatijo so bili, v primerjavi z bolniki brez kontrastne nefropatije, pogosteje moški, imeli so večjo povprečno telesno težo, bili so starejši, pred preiskavo so imeli v povprečju višji serumski kreatinin, cistatin C in nižjo ocenjeno glomerulno filtracijo, med preiskavo so v povprečju prejeli več kontrastnega sredstva. Vendar razlika med skupinama glede teh parametrov ni bila statistično pomembna. Nobeden od bolnikov s kontrastno nefropatijo ni potreboval nadomestnega dializnega zdravljenja. Zaključki Z raziskavo nismo ugotovili statistično pomembnega vpliva askorbinske kisline na zmanjšanje incidence kontrastne nefropatije po koronarni arteriografiji pri bolnikih z zmanjšanim ledvičnim delovanjem. Nakazuje pa se zaščitni vpliv askorbinske kisline, ki se kaže z manjšo incidenco poslabšanja ledvičnega delovanja po preiskavi v zdravljeni skupini bolnikov.
Ključne besede: rentgenska kontrastna sredstva, kontrastna nefropatija, akutna ledvična odpoved, koronarna angiografija, askorbinska kislina
Objavljeno v DKUM: 11.02.2014; Ogledov: 2788; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (12,27 MB)

5.
Vpliv ionske moči na oksidacijo askorbinske kisline s heksacianoferatnim(III) ionom
Metka Vidic, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na eksperimentalnem delu. Izvedli smo eksperiment oksidacije askorbinske kisline s heksacianoferatnim(III) ionom. Ugotavljali smo vpliv ionske moči na hitrost kemijske reakcije. Eksperimentalno delo je potekalo od marca do maja 2012 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, in sicer v laboratoriju za fizikalno kemijo in v laboratoriju za analizno kemijo. Potek kemijske reakcije smo spremljali s spektrofotometričnimi meritvami. Pri valovni dolžini 419 nm smo merili spreminjanje absorbance heksacianoferatnega(III) iona. Ker smo želeli ugotoviti, kako ionska moč vpliva na potek izbrane kemijske reakcije, smo reakcijo izvedli v raztopinah z različnimi koncentracijami natrijevega nitrata ter pri konstantnem pH-ju in temperaturi. Meritve smo opravili s pomočjo Cary 1 UV-Vis spektrofotometra. Vsako K3[Fe(CN)6]-NaNO3 raztopino smo posebej zmešali s H2Asc-HNO3-EDTA raztopino v razmerju 1:1. Meritve absorbance Fe〖(CN)〗_6^(3-) smo uporabili za izračun realne vrednosti konstante reakcijske hitrosti pri konstantnem pH-ju in temperaturi ter pri različnih ionskih močeh raztopine. S pomočjo Debye-Hückel zakona smo nato izračunali konstanto reakcijske hitrosti pri neskončni razredčitvi, ki je neodvisna od ionske moči. Prišli smo do zaključka, da povečana ionska moč pospeši hitrost izbrane reakcije. Ugotovili smo, da so večje opazovane konstante reakcijskih hitrosti pri večji ionski moči. Tako smo z eksperimentom pokazali, da v raztopinah z višjo koncentracijo natrijevega nitrata oksidacija askorbinske kisline s heksacianoferatnim(III) ionom poteka hitreje. Vrednost Z1Z2, ki sta naboja ionov, ki sodelujeta v hitrost določujoči stopnji reakcije, smo dobili 3,04, kar je zelo blizu teoretične vrednosti 3.
Ključne besede: heksacianoferatni(III) ion, askorbinska kislina, ionska moč, kemijska kinetika, spektrofotometrija
Objavljeno v DKUM: 27.09.2012; Ogledov: 2809; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

6.
Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici