| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SEKURITIZACIJA DRUGORAZREDNIH HIPOTEKARNIH POSOJIL KOT EDEN OD RAZLOGOV ZA FINANČNO KRIZO
Ana Bizjak, 2010, diplomsko delo

Opis: Na trgu drugorazrednih hipotekarno zavarovanih vrednostnih papirjev so se v letu 2007 zvrstili dogodki, ki so napolnili naslovnice vseh strokovnih in manj strokovnih revij, časopisov in spletnih portalov. V zadnjem desetletju se je trg izvedenih finančnih instrumentov razvil do te mere, da je bilo že skoraj težko najti človeka, ki ne bi bil na nek način udeležen na njem. Splošna spodbuda s strani države in hitro rastoče cene stanovanjskih enot so ameriškemu prebivalstvu vlivale pogum in zaupanje ter dajale finančno oporo za nepremišljeno zapravljanje. Nihče se ni ukvarjal s tveganjem neplačil, saj so si ga udeleženci sekuritizacijskega procesa spretno podajali med sabo in na koncu nihče več ni vedel, komu za kaj odgovarja. V nepremičninski evforiji ni bilo težko prodati hipoteke, za njeno odobritev pa niso bili več potrebni tradicionalni pogoji. Posojilodajalčev edini cilj je bila odobritev čim večjega števila hipotekarnih posojil, katerih tveganje neplačil je prodal naprej tretjim osebam, zato ga ni zanimala sposobnost posojilojemalcev za odplačevanje posojil. Da pa je bila mera polna, so bile rekordno nizke tudi obrestne mere, tako da je bila splošna evforija še večja. Splošno prepričanje je bilo, da lahko izgubiš le, če ne sodeluješ. Tako se je balon vztrajno napihoval in izgledalo je, da ne bo nikoli počil. Vendar temu ni bilo tako. V trenutku zvišanja obrestnih mer, ki znižujejo cene stanovanjskih enot, je bilo te pravljice hitro konec. Ameriška hišica iz kart se je podrla. Zgodba se verjetno ne bi odvijala na tak način, če bi bilo govora le o prvorazrednih posojilih. Na trgu pa je bilo vsak dan več drugorazrednih posojilojemalcev, katerim za odobritev posojila ni bilo več treba izpolnjevati strogih pogojev. Iz takih slabih posojil so se nadalje oblikovali vrednostni papirji z boljšo bonitetno oceno, kot bi bila bonitetna ocena posameznih vrednostnih papirjev v svežnju, ter jih tako dražje prodali vlagateljem. Pomembno vlogo pri nastanku težav in zlomu na trgu drugorazrednih hipotek so imeli posamezni udeleženci sekuritizacijskega procesa in konflikti, ki so zaradi asimetrije informacij nastali med njimi. Vedno je eden od udeležencev razpolagal z več informacijami kot ostali, kar je z nekaj spretnostmi lahko uporabil v svoj prid oziroma v škodo nasprotnika. V diplomskem delu smo še poseben poudarek namenili posameznim udeležencem, kot so državne in bonitetne agencije. S strani vlade ustanovljena podjetja (državne agencije) predstavljajo začetnike trga hipotekarno zavarovanih vrednostnih papirjev. Njihova glavna posebnost so garancije, ki jih nudijo za odobrena posojila. Bonitetne agencije po drugi strani z izdajanjem bonitetnih ocen krojijo usodo vrednostnim papirjem, izdajateljem, podjetjem, državam idr. V želji po čim višji bonitetni oceni se podjetja poslužujejo različnih načinov za izboljšanje kreditne kredibilnosti. Posojilojemalčeve zmožnosti za odplačevanje posojila pa so opisane s posebnimi FICO vrednostmi, ki veljajo za najbolj razširjene posojilne ocene v Združenih državah Amerike.
Ključne besede: sekuritizacija, drugorazredni hipotekarno zavarovani vrednostni papirji, nepremičninski balon, finančna kriza, bonitetna agencija, asimetrija informacij
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 2515; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (644,02 KB)

2.
(NE)ENAKOVREDNOST POGODBENIH DAJATEV
Jaka Cepec, 2010, magistrsko delo

Opis: Avtor v magistrskem delu s pomočjo zgodovinske, primerjalne in ekonomske analize kritično obravnava eno izmed temeljnih načel slovenskega obligacijskega prava, načelo enake vrednosti dajatev. S pomočjo zgodovinske analize avtor ugotavlja, da je vprašanje enakovrednosti dajatev že zelo staro pravno vprašanje, ki se je skozi pravno zgodovino obravnavalo zelo različno in do danes ostaja sporno, kdaj oziroma v katerih primerih naj pravo varuje enakovrednost pogodbenih dajatev in s tem poseže v avtonomijo pogodbenega dogovora. Na podlagi razmeroma obsežne primerjalnopravne analize avtor ugotavlja, da moderni pravni redi v veliki večini nasprotujejo pravnim institutom, ki »kaznujejo« neenakost pogodbenih dajatev kot »zlo« samo po sebi (kot npr. klasični laesio enormis), da pa po drugi strani nudijo pogodbeni stranki določeno varstvo, saj je neenakost pogodbenih dajatev indic za neko drugo »zlo«. Analiza je razkrila pomembno dejstvo, da je primerjalna sodna praksa, ne glede na siceršnje pozitivnopravne rešitve, izjemno podobna oziroma praktično enaka. Avtor v zaključku primerjalnopravne analize ugotavlja, da je načelo enakovrednosti pogodbenih dajatev, kot eno izmed temeljnih načel slovenskega obligacijskega prava, primerjalna redkost, ki je v skladu z opravljeno interdisciplinarno analizo nepotrebno. S pomočjo ekonomske analize avtor ugotavlja, da klasični pravni instituiu, ki varujejo enakost pogodbenih dajatev v nasprotju z dognanji ekonomske znanosti še vedno temeljijo na predpostavki, da ima v sporu objektivna vrednost pogodbenih dajatev prednost pred subjektivno vrednostjo dajatev, kot sta jih stranki, glede na svoje preference, določili pri sklenitvi pogodbe. V nadaljevanju avtor zato ekonomsko analizo usmeri predvsem v vprašanje pravnih sredstev, ki varujejo neenakost kot posledico nekega drugega »zla« in ugotavlja, da je temeljni razlog za neenakost asimetrija informacij. Pravo bi moralo problem asimetrije informacij reševati s pomočjo pravila, da mora informacije proizvesti in posredovati tista pogodbena stranka, ki lahko to naredi z nižjimi stroški, pri tem pa mora biti uveljavljena izjema od dolžnosti razkritja informacij, ki naj velja za načrtno pridobljene produktivne informacije. Avtor v zaključku, v skladu s predstavljenimi rezultati analize zastavljenega problema, predlaga, da bi bilo smiselno razmisliti o tem, da bi institute slovenskega prava, ki varujejo enakovrednost pogodbenih dajatev, nadomestili s kombinacijo pravil o razkritju predpogodbenih informacij in z doslednim sankcioniranjem pogodb, sklenjenih pod prisilo.
Ključne besede: ekonomska analiza prava, pogodbeno pravo, enakost dajatev, enakovrednost dajatev, primerjalno pravo, laesio enormis, čezmerno prikrajšanje, oderuštvo, asimetrija informacij, predpogodbeno razkritje informacij.
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 2720; Prenosov: 497
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

3.
MORALNI HAZARD IN ASIMETRIČNE INFORMACIJE KOT DEJAVNIKA FINANČNIH KRIZ
Nada Rožman, 2013, diplomsko delo

Opis: Finančne krize so reden pojav v svetovnem merilu in so skupek valutne, bančne in dolžniške krize. Avtorji jih razdelijo v tri generacije finančnih kriz, ki se nadgrajujejo. V zadnjem času je govora že o četrti generaciji finančnih kriz, to so bodoče krize. Sodobna finančna kriza je po obsegu in moči zelo podobna krizi pred drugo svetovno vojno. Bolj kot v preteklosti igra pomembno vlogo asimetrija informacij, ki vodi v nasprotno izbiro in moralni hazard, ki pa nista edina razloga za nastanek finančne krize. Zagotovo bi lahko z bolj transparentnim in odkritim poslovanjem (tako na mikro- kot tudi makronivoju) odpravili nastanek asimetričnih informacij in posledično s tem ne bi vodilo držav in finančnih institucij v moralni hazard. Ugotavljamo, da zgolj varčevalni ukrepi ne morejo potegniti držav iz finančne krize, ampak je potreben močan gospodarski zagon in rast, kar je mogoče le z razbremenitvijo gospodarstva in spodbujanjem »vlečnih konjev« v gospodarstvu, kar bo vodilo v trajen investicijski ciklus.
Ključne besede: Finančna kriza, asimetrija informacij, moralni hazard, Evropska unija
Objavljeno: 13.08.2013; Ogledov: 1342; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (455,90 KB)

4.
DONOSNOST ZAVAROVALNIC V JAVNI TER ZASEBNI LASTI V SLOVENIJI IN EVROPI
Mihael Vuzem, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu želimo predstaviti zavarovalniški sektor na področju Slovenije in Evropske unije. Analiza zavarovalniškega trga je zanimiva, ker je za uspešno delovanje na tem področju potrebno dobro poznavanje finančnega sektorja in hkrati obvladovanje raznovrstnih tveganj, ki se pojavljajo na trgu zavarovalništva. Zavarovalništvo se zaradi svojega pomena ne more primerjati z drugimi finančnimi sektorji. Ne glede na zakonodajo, ki obstaja v vsakem narodnem gospodarstvu, je zavarovalništvo podvrženo posebnim zavarovalniškim zakonom, ki določajo parametre za zaščito zavarovancev. Ker velja Slovenija v primerjavi z visoko razvitimi evropskimi državami za srednje do dobro razvito državo, želimo prikazati morebitne razlike med Slovenijo in drugimi državami Evropske unije. Delo je sestavljeno iz treh delov. V prvem delu predstavimo stanje in dinamiko zavarovalniškega sektorja v Sloveniji. Vključili smo podatke drugih evropskih držav, kot so Nemčija, Avstrija, Švica, Velika Britanija in Hrvaška, ki nam služijo kot mera za primerjavo Slovenije z omenjenimi evropskimi državami. V drugem delu je poudarek na pretekle raziskave zavarovalništva v Sloveniji in v Evropski uniji. Franjo Štiblar je izdal dve raziskavi, ki sta podali dobro sliko o zavarovalništvu in izhodno točko za naše analitično poglavje. Ključno poglavje je analitični del, v katerem bomo analizirali in primerjali slovenski zavarovalniški sektor z drugimi državami Evropske unije v razdobju od leta 2008 do 2012. Jedro analize bodo dejavniki donosnosti, ki vplivajo na zavarovalniški sektor. Dejavnike smo razdelili na donosnost sredstev, kapitala in prodaje. Z njihovo pomočjo bomo določili v kateri regiji in katera lastniška struktura je uspešnejša v zavarovalniškem sektorju. Ugotovitve so bile jasne. Donosnost prodaje je ključna za zavarovalniški sektor, kot kazalec uspešnosti. Ob tem so zavarovalnice najbolj učinkovite, ko imajo na razpolago zasebno lastniško strukturo brez državnega vpliva in ob zahodnoevropskem tržnem režimu.
Ključne besede: kazalci uspešnosti, asimetrija informacij, premije, škodni rezultat, profit na premijo, donosnost sredstev, donosnost kapitala.
Objavljeno: 11.08.2016; Ogledov: 482; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

5.
USPEŠNOST BANK V SLOVENIJI GLEDE NA SESTAVO UPRAV, LASTNIŠKO STRUKTURO IN NAČIN NAGRAJEVANJA
Marko Mlakar, 2016, magistrsko delo

Opis: Svetovna gospodarska kriza, ki se je začela sredi leta 2007 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA) s pokom nepremičninskega balona, je v veliki meri razgalila poslovanje bank v preteklih desetih letih in kot glavnega krivca za stanje gospodarstev pokazala prav na njih. S propadom investicijske banke Lehman Brothers v letu 2008 se je kriza še poglobila in povzročila najglobljo svetovno gospodarsko krizo po veliki recesiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Velike izgube, velikanski odpisi in izdatne državne pomoči so se vrstile povsod po svetu, da bi se pogasile posledice slabih vodstvenih odločitev in zgrešenega upravljanja s tveganji. Kriza je zelo prizadela tudi slovenske banke, a ne zaradi samih naložb v ameriške vrednostne papirje, temveč zaradi težav na strani virov financiranja (Košak, 2009, str. 10). Čeprav je, podobno kot v ostalih tranzicijskih državah, razvoj finančnega sistema tudi v Sloveniji napredoval relativno hitro, se je v času krize pokazalo, da je ta razvitost še vedno slaba. Slovenija je bila zelo odvisna od tujih virov financiranja, ki so se ob zaostrovanju finančne krize hitro zmanjševali. Poleg tega so bila slovenska podjetja v tistem času podkapitalizirana in odvisna od izvoznega povpraševanja, ki se je občutno zmanjšalo na globalni ravni. Z veliko recesijo v globalni kapitalistični ekonomiji v letih 2008 in 2009 smo bili v slovenski ekonomiji priča skokovitemu upadu izvoza in gospodarske rasti. Izvoz se je leta 2009 zmanjšal za 16 %, uvoz za 19 %, gospodarska rast je upadla za 7,9 % (Furlan, 2014). Dotok poceni tujega denarja se je začel ustavljati, gradbeni in nepremičninski balon se je začel spuščati. Tudi dvig brezposelnosti je bil strm: s 4,4 % leta 2008 na 9,6 % leta 2013. Zmanjševanje povpraševanja, hitro ohlajanje svetovnega gospodarstva in vračanje zapadlih dolgov so še okrepili likvidnostne težave podjetij in posledično bank, ki so se začele spopadati s povečanimi pritiski slabih dolžnikov. Slovenija se je tako v dvajsetih letih že drugič soočila s finančno krizo, ki je bila tokrat bistveno močnejša od tiste v zgodnjih devetdesetih letih. Pri tem se velikokrat zdi, da so bile banke, ki so imele jasno lastniško strukturo in mednarodni menedžment, praviloma uspešnejše in so tudi krizo prebrodile v hitrejšem času. Pokazalo se je tudi, da je bila do takrat veljavna regulativa finančnih trgov na ravni Evropske unije (v nadaljevanju EU) pomanjkljiva. V zelo kratkem času so se izvedle številne spremembe, s katerimi so evropski regulatorni organi spremenili obstoječa pravila in smernice nadzora finančnih institucij, prav tako pa so bile ustanovljene številne nove institucije, ki bodo v prihodnosti bedele nad njihovim poslovanjem. V iskanju krivcev in novih modelov korporativnega upravljanja bank so se tudi v Sloveniji pokazale bistvene razlike pri njihovi uspešnosti, ki so temeljile na strukturi lastništva, sestavi uprav in načinih nagrajevanja. V Sloveniji so pred krizo večinski tržni delež obvladovale banke v državnem lastništvu. Ta lastniški model je temeljil na pospešeni rasti posojil nefinančnim družbam. Letna stopnja posojil nefinančnim družbam se je od leta 2002 začela strmo zviševati (z 11,5 % leta 2002 na 37,5 % v letu 2008) in nikoli ni padla pod mejo 20 % na četrtletni ravni (European Banking Sector, 2013, str. 75). Zaradi krčenja depozitnih virov so se banke začele zadolževati v tujini in s tem še dodatno spodbudile posojilno ekspanzijo podjetjem in fizičnim osebam. Sredstva, ki so bila pridobljena na ta način, so bila uporabljena za različne špekulacije in prevzeme na podlagi visokega finančnega vzvoda. V povezavi s političnim vplivom so bila finančna sredstva v veliki meri posojena podjetjem v državni lasti, kjer so bile ocene kreditne sposobnosti in obvladovanje tveganj v času odobritve finančnih sredstev drugotnega pomena. V svetovnem merilu so to področje raziskovali številni avtorji in prišli do podobnih zaključkov glede uspešnosti bank v korelaciji s sestavo upra
Ključne besede: V letih od osamosvojitve dalje in v času pristopnih pogajanj z Evropsko unijo je bila Slovenija pogosto predstavljena kot država, ki se je izredno uspešno spopadla z razpadom Jugoslavije in izgubo takratnih izvoznih trgov. Po skorajda vseh ekonomskih statistikah je bil ekonomski razvoj Slovenije odličen, a po izbruhu svetovne finančne krize se je pokazalo, da je model, v katerem prevladujeta državno lastništvo in nizka raven tujih neposrednih naložb, zelo nevaren, saj v njem namesto tržnih zakonitosti velja asimetrija informacij in moralni hazard. Še posebej to velja za bančni sektor, ki ga v magistrski nalogi analiziramo na podlagi izbranih kazalnikov donosnosti in kazalnikov tveganja v obdobju 2009–2014.
Objavljeno: 19.12.2016; Ogledov: 463; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

6.
Asimetrija informacij v pogodbenem pravu
Jaka Cepec, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor v prispevku s pomočjo ekonomske analize razpravlja o problemu asimetrije informacij v pogodbenem pravu. Uvodoma obravnava temelje ekonomske teorije pogodb ter predstavi teorijo sklepanja pogodb na popolnem in nepopolnem trgu. Pri tem ugotavlja, da je asimetrija informacij kot napaka trga eden izmed najpogostejših zapletov pri sklepanju pogodb. Posledice asimetrije so prepogosto oziroma preredko sklepanje pogodb, trg limon in napake volje, zato mora na trg informacij poseči pravo s s svojimi instituti. Avtor kot temeljno pravilo obravnava dolžnost razkritja informacij, ki ga dopolni z izjemo v primerih načrtno pridobljenih in produktivnih informacij.
Ključne besede: pogodbeno pravo, informacije, asimetrija informacij, pogodbe, ekonomska analiza prava
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 184; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (152,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici