1. Spodbujanje komunikacije pri otrocih z avtistično motnjo s pomočjo lutkBarbara Barat, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom Spodbujanje komunikacije pri otrocih z avtistično motnjo s pomočjo lutk temelji na teoretičnem, praktičnem in empiričnem delu, kjer nas je zanimalo, ali lahko s pomočjo lutk spodbudimo govorno-komunikacijski razvoj otrok, ki imajo avtistično motnjo. V teoretičnem delu predstavimo lutke in lutkovno umetnost v povezavi z delom s predšolskimi otroki, sestavine učinkovite komunikacije (asertivnost, aktivno poslušanje in empatijo) v povezavi z lutkami in značilnosti otrok z avtistično motnjo. V okviru praktičnega dela smo izvedli pet obiskov v enem izmed vrtcev v Podravski regiji, kjer smo v raziskavo vključili pet otrok z avtistično motnjo. Načrtovali in izvedli smo dejavnosti za spodbujanje komunikacijskih spretnosti (tj. navezovanje stika z opazovalcem, navezovanja stika z lutko, navezovanje socialnega stika s pomočjo lutke, asertivnost, empatija v komunikaciji in aktivno poslušanje). Vsak naš obisk sta spremljali lutki v obliki zajca in medveda, ki sta predstavljali povezovalno sredstvo med opazovalci in otroki. Za zbiranje podatkov smo uporabili opazovalno listo, ki smo jo izpolnjevali v času izvedbe praktičnega dela. Z rezultati opazovalne liste smo ugotovili, da smo spodbudili vidike komunikacije, kot so asertivnost in empatija, z uporabo lutke pa smo prav tako razvili odnos z vključenimi otroki in prispevali k njihovi motivaciji. Prav tako smo ugotovili, da vključenim otrokom ni ustrezala frontalna oblika dela, zaradi česar nismo mogli spodbuditi vidikov komunikacije, kot sta navezovanje medsebojnega stika pri otrocih s pomočjo lutk in omogočanje komunikacije s pomočjo lutk. Izsledki našega praktičnega in raziskovalnega dela dodatno dokazujejo uporabno vrednost lutk ne samo v umetniške namene ampak tudi kot motivacijsko sredstvo za spodbujanje vseh vidikov komunikacije, saj lutke predstavljajo stvarnost in otipljivost, ki jo besede pri otrocih z avtistično motnjo potrebujejo. Ključne besede: lutke, komunikacija, otrok z avtistično motnjo, pogovarjanje skozi lutko, asertivnost Objavljeno v DKUM: 18.08.2023; Ogledov: 457; Prenosov: 107
Celotno besedilo (7,09 MB) |
2. Uporaba asertivne komunikacije za reševanje konfliktov v zdravstveni negiJasmina Pišotek, 2018, diplomsko delo Opis: Izhodišča, namen: Asertivna komunikacija oz. asertivnost je ena najpomembnejših veščin medicinskih sester na delovnem mestu, še posebej za zmanjševanje vsakodnevnih napetosti, reševanje konfliktov, gradnjo učinkovitih odnosov med timi zdravstvene nege in zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege. Namen diplomskega dela je bil predstaviti asertivno komunikacijo, opisati njen pomen v zdravstveni negi in ugotoviti uporabo le te za reševanje konfliktov v zdravstveni negi.
Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo raziskovanja. Rezultate smo pridobili s pomočjo ankete oz. strukturiranega vprašalnika. Vključili smo 50 naključno izbranih diplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov ali tehnikov zdravstvene nege, zaposlenih na kirurškem področju ter v domu za ostarele. Rezultate smo računalniško obdelali in jih grafično prikazali s pomočjo programov Excel 2013, Microsoft office word 2013 ter IBM SPSS Statistics 22.
Rezultati: Vrnjenih smo dobili vseh 50 anketnih vprašalnikov, od tega je bilo 46 (92%) anketirancev ženskega spola in 4 (8%) moškega. Ugotovili smo, da je večina, 31 (62%), anketirancev preobremenjenih, vendar se jih kljub temu kar 41 (82%) vede asertivno. Ugotovili smo tudi, da se asertivnost glede na področje dela ne razlikuje.
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da zdravstveni delavci asertivnost relativno dobro poznajo in jo v veliki meri tudi uporabljajo. Menimo, da bi z rednim izvajanjem treningov asertivnosti v kliničnem okolju lahko dosegali še višjo kakovost zdravstvene nege, manj konfliktov, posledično tudi boljše medosebne odnose ter višjo stopnjo zadovoljstva pri delu zaposlenih v zdravstveni negi. To bi prav tako občutili tudi pacienti. Ključne besede: asertivnost, komunikacija, komunikacijske tehnike, nesporazumi v zdravstvu, medicinske sestre, zmanjšanje stresa na delovnem mestu, medosebni odnos. Objavljeno v DKUM: 05.10.2018; Ogledov: 2427; Prenosov: 688
Celotno besedilo (1,24 MB) |
3. OCENA ASERTIVNOSTI S STRANI ŠTUDENTOVJasmina Cvikelj, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Asertivnost je način medosebne komunikacije, osebnostno-vedenjska značilnost, kjer posameznik jasno izrazi sebe in svoje pravice, a hkrati upošteva tudi drugo osebo in njene pravice. Razvoj asertivnosti se začne že v otroštvu z načinom vzgoje. Asertivnosti se je možno priučiti tudi kasneje v življenju z asertivnim treningom. Čas študija je idealna priložnost za učenje asertivnih tehnik komuniciranja. Namen diplomskega dela je ugotoviti stopnjo asertivnosti med študenti zdravstvene nege in študenti strojništva - dveh članic ene izmed univerz v Sloveniji.
Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodologijo raziskovanja. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili samooceno stopnje asertivnosti med študenti zdravstvene nege in študenti strojništva ene izmed univerz v Sloveniji. Rezultate smo računalniško obdelali in jih grafično prikazali s pomočjo programov Microsoft Office Word, Microsoft Office Excell in SPSS. Uporabili smo deskriptivno statistiko ter za preverjanje hipotez Mann-Whitney test za dva neodvisna vzorca.
Rezultati: Ugotovili smo, da so študenti zdravstvene nege in strojništva v povprečju asertivni. Povprečna vrednost stopnje asertivnosti je bila 12,9. Glede na kategorije sodi v skupino nekoliko asertivnih (vrednosti od +1 do +20). Stopnja asertivnosti ni bistveno odstopala glede na spol, niti na smer študija. Povprečna vrednost stopnje asertivnosti moških je bila 16,8; medtem ko pri ženskah 10,5; katera vrednost je sicer nižja od moških, vendar prav tako sodi v kategorijo nekoliko asertivnih. Povprečna vrednost stopnje asertivnosti študentov s področja zdravstvene nege je bila 9,75; medtem ko je bila povprečna vrednost pri študentih strojništva 16,3. Vendar obe vrednosti sodita v isto kategorijo: kategorijo nekoliko asertivnih.
Sklep: Vključitev komunikacije in s tem tudi pojma asertivnosti bi bila potrebna v vseh študijskih programih v Sloveniji. Pojem komunikacije je tako vsesplošen in neizogiben pojem, da bi se popolnoma infiltriral v prav vsak študijski program. Ključne besede: asertivnost, komunikacija, študenti, medicinska sestra. Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1648; Prenosov: 235
Celotno besedilo (1,26 MB) |
4. Asertivna komunikacija v zdravstveni negiHelena Šerbinek, 2013, diplomsko delo Opis: Asertivnost je pomembna komunikacijska veščina, ki je še posebej pomembna za izvajalce zdravstvene nege. Zavedati se moramo, da je dobra komunikacija osnova na poti k kakovostni, strokovni in odgovorni zdravstveni negi. Ko se bomo naučili pravilnega komuniciranja v družbi, službi in družini bomo lahko gradili kvalitetne medsebojne odnose in reševali konflikte na primeren način. Najprimernejši način je s pomočjo asertivne komunikacije.
Namen diplomskega dela je bil predstaviti asertivno komunikacijo in opisati pomen asertivne komunikacije v zdravstveni negi. Cilji diplomskega dela so bili ugotoviti poznavanje in razumevanje asertivnega vedenja med medicinskimi sestrami in ali medicinske sestre uporabljajo asertivnost kot pomembno komunikacijsko veščino na delovnem mestu. Ključne besede: asertivna komunikacija, asertivnost, zdravstvena nega Objavljeno v DKUM: 25.02.2013; Ogledov: 5442; Prenosov: 1626
Celotno besedilo (695,47 KB) |
5. VPLIV MEDSEBOJNIH ODNOSOV NA USPEŠNOST ZDRAVSTVENE NEGESanja Radujko, 2011, diplomsko delo Opis: Uspešna in iskrena komunikacija je ključnega pomena za produktivno sodelovanje in s tem povezano uspešnejšo zdravstveno nego. Ob tem je izrednega pomena spoštljiv, korekten in vzajemen medsebojni odnos. V diplomski nalogi smo predstavili komunikacijo in medsebojne odnose ter njihove elemente. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv medsebojnih odnosov na uspešnost zdravstvene nege na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikalno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, izvedeti, kaj posamezniku pomeni dober medsebojni odnos, kako ga izboljšati ter kakšni medsebojni odnosi dejansko vladajo med člani negovalnega tima. Želimo, da bi rezultati raziskave posameznikom postali iztočnica za razmislek o tem, kakšen pomen ima medsebojni odnos, saj je le kvaliteten ključ do odnosa. Ključne besede: Komunikacija, medsebojni odnosi, konflikt, uspešnost zdravstvene nege, asertivnost, empatija. Objavljeno v DKUM: 06.01.2012; Ogledov: 3374; Prenosov: 907
Celotno besedilo (1,78 MB) |