| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV MEDSEBOJNIH ODNOSOV NA USPEŠNOST ZDRAVSTVENE NEGE
Sanja Radujko, 2011, diplomsko delo

Opis: Uspešna in iskrena komunikacija je ključnega pomena za produktivno sodelovanje in s tem povezano uspešnejšo zdravstveno nego. Ob tem je izrednega pomena spoštljiv, korekten in vzajemen medsebojni odnos. V diplomski nalogi smo predstavili komunikacijo in medsebojne odnose ter njihove elemente. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv medsebojnih odnosov na uspešnost zdravstvene nege na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikalno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, izvedeti, kaj posamezniku pomeni dober medsebojni odnos, kako ga izboljšati ter kakšni medsebojni odnosi dejansko vladajo med člani negovalnega tima. Želimo, da bi rezultati raziskave posameznikom postali iztočnica za razmislek o tem, kakšen pomen ima medsebojni odnos, saj je le kvaliteten ključ do odnosa.
Ključne besede: Komunikacija, medsebojni odnosi, konflikt, uspešnost zdravstvene nege, asertivnost, empatija.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2348; Prenosov: 770
.pdf Celotno besedilo (869,93 KB)

2.
Asertivna komunikacija v zdravstveni negi
Helena Šerbinek, 2013, diplomsko delo

Opis: Asertivnost je pomembna komunikacijska veščina, ki je še posebej pomembna za izvajalce zdravstvene nege. Zavedati se moramo, da je dobra komunikacija osnova na poti k kakovostni, strokovni in odgovorni zdravstveni negi. Ko se bomo naučili pravilnega komuniciranja v družbi, službi in družini bomo lahko gradili kvalitetne medsebojne odnose in reševali konflikte na primeren način. Najprimernejši način je s pomočjo asertivne komunikacije. Namen diplomskega dela je bil predstaviti asertivno komunikacijo in opisati pomen asertivne komunikacije v zdravstveni negi. Cilji diplomskega dela so bili ugotoviti poznavanje in razumevanje asertivnega vedenja med medicinskimi sestrami in ali medicinske sestre uporabljajo asertivnost kot pomembno komunikacijsko veščino na delovnem mestu.
Ključne besede: asertivna komunikacija, asertivnost, zdravstvena nega
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 3171; Prenosov: 946
.pdf Celotno besedilo (695,47 KB)

3.
OCENA ASERTIVNOSTI S STRANI ŠTUDENTOV
Jasmina Cvikelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Asertivnost je način medosebne komunikacije, osebnostno-vedenjska značilnost, kjer posameznik jasno izrazi sebe in svoje pravice, a hkrati upošteva tudi drugo osebo in njene pravice. Razvoj asertivnosti se začne že v otroštvu z načinom vzgoje. Asertivnosti se je možno priučiti tudi kasneje v življenju z asertivnim treningom. Čas študija je idealna priložnost za učenje asertivnih tehnik komuniciranja. Namen diplomskega dela je ugotoviti stopnjo asertivnosti med študenti zdravstvene nege in študenti strojništva - dveh članic ene izmed univerz v Sloveniji. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodologijo raziskovanja. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili samooceno stopnje asertivnosti med študenti zdravstvene nege in študenti strojništva ene izmed univerz v Sloveniji. Rezultate smo računalniško obdelali in jih grafično prikazali s pomočjo programov Microsoft Office Word, Microsoft Office Excell in SPSS. Uporabili smo deskriptivno statistiko ter za preverjanje hipotez Mann-Whitney test za dva neodvisna vzorca. Rezultati: Ugotovili smo, da so študenti zdravstvene nege in strojništva v povprečju asertivni. Povprečna vrednost stopnje asertivnosti je bila 12,9. Glede na kategorije sodi v skupino nekoliko asertivnih (vrednosti od +1 do +20). Stopnja asertivnosti ni bistveno odstopala glede na spol, niti na smer študija. Povprečna vrednost stopnje asertivnosti moških je bila 16,8; medtem ko pri ženskah 10,5; katera vrednost je sicer nižja od moških, vendar prav tako sodi v kategorijo nekoliko asertivnih. Povprečna vrednost stopnje asertivnosti študentov s področja zdravstvene nege je bila 9,75; medtem ko je bila povprečna vrednost pri študentih strojništva 16,3. Vendar obe vrednosti sodita v isto kategorijo: kategorijo nekoliko asertivnih. Sklep: Vključitev komunikacije in s tem tudi pojma asertivnosti bi bila potrebna v vseh študijskih programih v Sloveniji. Pojem komunikacije je tako vsesplošen in neizogiben pojem, da bi se popolnoma infiltriral v prav vsak študijski program.
Ključne besede: asertivnost, komunikacija, študenti, medicinska sestra.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 622; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

4.
Uporaba asertivne komunikacije za reševanje konfliktov v zdravstveni negi
Jasmina Pišotek, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Asertivna komunikacija oz. asertivnost je ena najpomembnejših veščin medicinskih sester na delovnem mestu, še posebej za zmanjševanje vsakodnevnih napetosti, reševanje konfliktov, gradnjo učinkovitih odnosov med timi zdravstvene nege in zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege. Namen diplomskega dela je bil predstaviti asertivno komunikacijo, opisati njen pomen v zdravstveni negi in ugotoviti uporabo le te za reševanje konfliktov v zdravstveni negi. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo raziskovanja. Rezultate smo pridobili s pomočjo ankete oz. strukturiranega vprašalnika. Vključili smo 50 naključno izbranih diplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov ali tehnikov zdravstvene nege, zaposlenih na kirurškem področju ter v domu za ostarele. Rezultate smo računalniško obdelali in jih grafično prikazali s pomočjo programov Excel 2013, Microsoft office word 2013 ter IBM SPSS Statistics 22. Rezultati: Vrnjenih smo dobili vseh 50 anketnih vprašalnikov, od tega je bilo 46 (92%) anketirancev ženskega spola in 4 (8%) moškega. Ugotovili smo, da je večina, 31 (62%), anketirancev preobremenjenih, vendar se jih kljub temu kar 41 (82%) vede asertivno. Ugotovili smo tudi, da se asertivnost glede na področje dela ne razlikuje. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da zdravstveni delavci asertivnost relativno dobro poznajo in jo v veliki meri tudi uporabljajo. Menimo, da bi z rednim izvajanjem treningov asertivnosti v kliničnem okolju lahko dosegali še višjo kakovost zdravstvene nege, manj konfliktov, posledično tudi boljše medosebne odnose ter višjo stopnjo zadovoljstva pri delu zaposlenih v zdravstveni negi. To bi prav tako občutili tudi pacienti.
Ključne besede: asertivnost, komunikacija, komunikacijske tehnike, nesporazumi v zdravstvu, medicinske sestre, zmanjšanje stresa na delovnem mestu, medosebni odnos.
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 552; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici