1. Timske priprave v vrtcu : diplomsko deloKatja Kozel, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Timske priprave v vrtcu smo obravnavali načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu in osnovni šoli, kjer smo se osredotočili na pomen sodelovanja strokovnih delavcev v timu.
V teoretičnem delu smo posebno pozornost namenili Kurikulumu za vrtce, načrtovanju kurikuluma in opredelili učni načrt ter značilnosti njegovega načrtovanja. Obravnavali smo ravni in vrste priprav vzgojno-izobraževalnega dela ter hkrati zajeli artikulacijo pouka. Dotaknili smo se makroartikulacije, mediartikulacije in mikroartikulacije. V zadnjem poglavju teoretičnega dela smo se posvetili obravnavi pouka ter njegovih nalog, funkcij, dejavnikov, strukture in načel.
V empiričnem delu smo analizirali timsko delo vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic pri načrtovanju, izvajanju načrtovanih in nenačrtovanih dejavnosti ter evalvaciji dela. Podatki so nam pokazali, da v večini strokovne delavke med seboj dobro sodelujejo in so v vzgojnem in izobraževalnem procesu enakopravne.
Ključne besede: načrtovanje, priprave, artikulacija, pouk, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 22.11.2023; Ogledov: 477; Prenosov: 58
 Celotno besedilo (1,32 MB) |
2. RISBA: MED FIGURALNIM IN ABSTRAKTNIMMaruša Aberšek, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo temelji na raziskovanju risbe kot temelju vsakega likovnega ustvarjanja. V magistrskem delu smo obravnavali prvinsko funkcijo risbe, katera lahko privede do samostojnega likovnega dela ali pa služi le kot predpriprava za nadaljnje delo. Pojasnili smo pojem skica, v kateri se že lahko kažejo težnje po likovni artikulaciji v drugem mediju in nam je zgolj v pomoč ali pa tudi ne in ostane na nivoju skice. V nadaljevanju smo obravnavali linijo kot osnovni element risbe. V delu nas je zanimal predvsem spontani in prvinski pristop k likovnemu ustvarjalnemu delu in prav risba je tista, ki nam to omogoča. Zato smo v nalogi obravnavali grafično risbo, katera zaradi specifike grafičnega medija risbi daje posebno izrazno noto. V nalogi smo obravnavali risbo kot podobo, kjer figuralno povezujemo z estetskim pojmom posnemanja. Zaradi postopnega prehajanja podobe iz predmetnega v abstraktno, smo obravnavali abstraktno umetnost in z njo pomembne avtorje, kot so Kandinski, Picasso, Malevič in Mondrian. S Picassovim redukcionizmom smo predstavili sestop iz predmetnega v nepredmetno. Prav tako smo se oprli na Maleviča in Mondriana, ki sta se kot začetnika t. i. geometrijske abstrakcije začela zanimati za čiste oblike in barve. Preko obravnave postopnega redukcionizma smo v delo vključili tudi svoje lastno izražanje, kjer izpostavljamo prvinskost risbe in njeno izrazno moč.
Ključne besede: risba, risarska artikulacija, grafična risba, skica, mimezis, podoba, figuralno, abstraktno
Objavljeno v DKUM: 09.11.2016; Ogledov: 2187; Prenosov: 242
Celotno besedilo (3,90 MB) |
3. Kompozicija, likovna artikulacija in formalna likovna analizaNika Vižintin, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Kompozicija, likovna artikulacija in likovna formalna analiza je obravnavana tema kompozicije v likovni umetnosti, preučitev uporabe kompozicijskih načel v likovnih delih, osnovno razumevanje likovnega jezika ter metodologija oblikovne analize likovnih del. Namen je bil tudi raziskati in dopolniti strategije doseganja kompozicije v lastnem praktičnem delu ter oblikovati iztočnice za nadaljnjo ustvarjanje. Poskušala sem odkriti specifično pravilo za vsebinsko ustrezno kompozicijo ter ugotoviti potek kodiranja likovnega dela.
V praktičnem delu predstavim avtorska dela, ki se nanašajo na temo komponiranja – pospremljena so z opisom miselnega procesa in formalne likovne analize lastnih likovnih del. Analiza lastnih del pokaže zanimive rezultate, ki so opisani v sklepnem delu. Raziskovalna hipoteza je bila v teku raziskave potrjena, vendar razširjena.
Ključne besede: Kompozicija, likovna artikulacija, likovne prvine, likovne spremenljivke, format, kompozicijski principi, formalna likovna analiza.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 5061; Prenosov: 829
Celotno besedilo (4,57 MB) |
4. VOKALNI IZZIVI PRI DELU S PEVCI IN PEVSKIMI SESTAVIRobert Feguš, 2016, diplomsko delo Opis: Izvedba vokalnega koncerta na visoki kakovostni ravni zahteva obvladovanje pravilne pevske tehnike in obveznih odrskih spretnosti. Izkušnje kažejo, da si pevski solisti in zborovski pevci sicer želijo izpeljave kvalitetnih nastopov, vendar se pogosto povsem ne zavedajo pomena izobraževanja za natančno obvladovanje pevskih veščin.
Osrednja raziskovalna nota diplomskega dela je povezana z izkustvenimi spoznanji, da je iskreno in pravilno artikulirano vsebinsko izražanje osnova vsakega pevskega izvajanja. Telesna aktivnost in pevski izraz sta opazno odvisna od vertikalnega zaznavanja tonske višine tako pri izvajanju melodičnih postopov kot tudi intervalnih skokov.
Osebno sem mnenja, da površna uporaba solmizacijskih zlogov in klasičnega notnega zapisa v zgodnji fazi izobraževanja neposredno škoduje pravilni pevski telesni drži in dojemanju ekstremno oddaljenih tonov. Pevec se mora znebiti refleksnega odziva na priučeno navpično dojemanje melodije in se naučiti mirno in odprto sprejemati energijo horizontalnega gibanja.
Problematičen je tudi odnos do zakladnice slovenskih in tujih glasbenih del, kar se odraža v poenostavljenem in poenotenem izvajanju sicer zgodovinsko ter demografsko precej raznolikih stilnih obdobij.
Ključne besede: Vokalna tehnika, petje, vokali, konzonanti, pevski izraz, dihanje, artikulacija, interpretacija, dinamika, dirigiranje, pevski obseg, resonanca
Objavljeno v DKUM: 05.08.2016; Ogledov: 1421; Prenosov: 121
Celotno besedilo (2,28 MB) |
5. PROBLEMSKI POUK FIZIKE V OSNOVNI ŠOLIPrimož Podrzavnik, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo problemski pouk fizike v osnovni šoli. V prvem delu predstavimo razvoj problemsko naravnanega pouka in učenja ter preučimo vrste in oblike problemov, ki jih srečujemo ne le v šoli, temveč tudi izven nje. Podrobneje si pogledamo priporočljivo artikulacijo reševanja zapletenejših problemov, saj so postopki reševanja preprostih problemov enostavnejši in večinoma že dobro poznani.
V nadaljevanju tematiko približamo na nivo fizike, preučimo najpogostejše učne metode, ki jih uporabljamo pri reševanju problemov, ter teoretično znanje prenesemo na didaktične primere problemskega pouka fizike v devetem razredu osnovne šole z izdelanimi učnimi pripravami ter rešenimi učnimi in delovnimi listi za pouk.
Izkaže se, da je problemsko učenje zelo uspešen način tudi za učenje učenja, torej nujno za samoizobraževanje in za uvajanje v raziskovalno mišljenje ter raziskovalno delo.
Ključne besede: problemski pouk, vrste in oblike problemov, artikulacija reševanja problemov, učne metode pri problemskem pouku, didaktični primeri problemskega pouka.
Objavljeno v DKUM: 13.11.2012; Ogledov: 3302; Prenosov: 532
Celotno besedilo (1,84 MB) |
6. RABA UČNIH METOD V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLEŠtefka Kavaš, 2010, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Tema diplomskega dela je raba učnih metod v tretjem razredu osnovne šole. Namen naše raziskave je bil ugotoviti pogostost rabe posamezne učne metode pri pouku v tretjem razredu osnovne šole in pogostost rabe posamezne učne metode pri posameznem predmetu, in sicer pri slovenščini, matematiki in spoznavanju okolja. Nadalje nas je zanimala raba učnih metod v posamezni artikulacijski stopnji in pri posameznih učnih vsebinah. V teoretičnem delu diplomskega dela smo obravnavali pouk in njegove značilnosti ter artikulacijo učnega procesa. Več pozornosti smo posvetili učnim metodam, ki so predmet obravnave v empiričnem delu naše raziskave. Empirični del diplomskega dela zajema prikaz rezultatov, ki smo jih pridobili z neposrednim opazovanjem pouka v razredu s pomočjo opazovalnega lista. Pri raziskovalnem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo. Ugotovili smo, da učitelji tretjega razreda uporabljajo naslednje učne metode: metodo razlage, metodo razgovora, metodo z uporabo besedila, metodo prikazovanja, metodo praktičnih in laboratorijskih del in metodo reševanja problemov. Rezultati so tudi pokazali, da imajo pri izbiri učnih metod pomembno funkcijo predmet, artikulacijske stopnje in učna vsebina.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: razredni pouk, značilnosti pouka, artikulacija učnega procesa, učne metode
Objavljeno v DKUM: 22.10.2010; Ogledov: 4974; Prenosov: 779
Celotno besedilo (1,14 MB) |
