| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA Z AKUTNIMI STANJI V POTEKU ARTERIJSKE HIPERTENZIJE
Marjana Mislovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je predstavljeno v teoretični obliki, naš namen pa je, spoznati arterijsko hipertenzijo in akutna stanja, ki se pojavljajo v poteku arterijske hipertenzije. V diplomskem delu je opisana definicija arterijske hipertenzije, normalne vrednosti krvnega tlaka ter načini merjenja krvnega tlaka, v naslednjem poglavju pa dejavniki tveganja za nastanek arterijske hipertenzije ter pristop k bolnikom pri diagnosticiranju arterijske hipertenzije. Predstavljene so posledice, ki jih povzroča arterijska hipertenzija na srcu, žilah, možgansko-žilne posledice, posledice na ledvicah ter očeh in zdravljenje arterijske hipertenzije s farmakološkimi in nefarmakološkimi ukrepi. Opisana so akutna stanja, ki se najpogosteje pojavljajo pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo, med katere spadajo možganska kap, miokardni infarkt, maligna arterijska hipertenzija ali hipertenzivna kriza, angina pektoris, disekcija aorte, akutno srčno popuščanje in pljučni edem ter hitro napredujoči glomerulonefritis. Po tuji raziskavi so povzeti statistični podatki o pojavnosti in umrljivosti zaradi nekaterih akutnih stanj. Z obdelavo statističnih podatkov je ugotovljeno, da je možganska kap najpogostejše akutno stanje in najbolj ogroža življenje hipertonika. Zdravstvena nega je usmerjena v obravnavo bolnika po prebolelem akutnem stanju in dodane so tudi možne negovalne diagnoze, ki se pri tem pojavljajo.
Ključne besede: Bolnik, zdravstvena nega, arterijska hipertenzija, akutna stanja.
Objavljeno: 06.11.2009; Ogledov: 2764; Prenosov: 514
.pdf Celotno besedilo (367,78 KB)

4.
STALIŠČA PACIENTOV DO SAMOMERITEV KRVNEGA TLAKA
Vasja Duša, 2010, diplomsko delo

Opis: Arterijska hipertenzija je ena najpogostejših diagnoz v ambulanti družinske medicine in je zaradi svoje pogostnosti pomemben socialno medicinski problem. Na voljo imamo vedno novejša zdravila in veliko nasvetov za paciente, s katerimi lahko sami pripomorejo k znižanju krvnega tlaka. med drugimi ukrepi se pacientom pogosto svetuje, da si krvni tlak merijo tudi sami, saj raziskave kažejo, da samomeritve krvnega tlaka prispevajo k boljšemu sodelovanju pacienta pri zdravljenju in izboljšajo nadzor krvnega tlaka.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, ambulanta družinske medicine, medicinska sestra, samomeritve krvnega tlaka, stališča pacientov
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 1977; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (344,98 KB)

5.
ŽIVLJENJSKI SLOG - NEVARNOST ZA NASTANEK ARTERIJSKE HIPERTENZIJE
Jasmina Kelenc, 2011, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Arterijska hipertenzija ali povišan krvni tlak je bolezen, in hkrati tudi eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek in napredovanje bolezni srca in žilja, zato je za preprečevanje in zdravljenje arterijske hipertenzije nujno potrebno upoštevanje načel zdravega sloga življenja. Namen: Namen diplomskega dela je bil predstaviti zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre pri pacientih z arterijsko hipertenzijo in z raziskavo ugotoviti življenjski slog anketiranih. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 24 vprašanj zaprtega tipa. Predstavili smo frekvenčne porazdelitve dobljenih rezultatov. V raziskavi je sodelovalo 60 pacientov Zdravstvene postaje Črenšovci. Anketiranci so se med seboj razlikovali po spolu in starosti, in so v tistem času obiskali ambulanto. Rezultati in diskusija: Ugotovili smo, da 90 % anketiranih pozna zdrav slog življenja, vendar le 17 % anketiranih ta slog upošteva. Prav tako smo ugotovili, da anketirani kljub seznanjenosti o dejavnikih tveganja in o posledicah povišanega krvnega tlaka posvečajo premalo pozornosti zdravemu slogu življenja.
Ključne besede: Življenjski slog, promocija zdravja, dejavniki tveganja, arterijska hipertenzija.
Objavljeno: 04.08.2011; Ogledov: 2079; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

6.
Preeklampsija v nosečnosti
Barbara Hutinski, 2011, diplomsko delo

Opis: Preeklampsija je bolezen, ki se pojavi samo v nosečnosti in pomeni nevarno stanje za nosečnico, saj lahko povzroči smrt matere ali otroka. Večina nosečnic se počuti v redu in za svoje stanje izvedo šele ob meritvi krvnega tlaka, ki je povišan. Zraven povišanega krvnega tlaka bolezen spremljajo tudi otekanje nog, obraza in rok, prav tako pa so v urinu prisotne tudi beljakovine. Zaradi resnega tveganja matere in otroka je edini in zanesljiv način, da zaustavimo bolezen, porod. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu smo predstavili vrste hipertenzivnih obolenj v nosečnosti, klinično sliko, posledice bolezni, zdravljenje preeklampsije in eklampsije ter ogroženost ploda zaradi bolezni. V nadaljevanju so predstavljeni pristopi, ukrepi in zdravstvena nega pacientke s preeklampsijo ter aktivnosti zdravstvene nege pri nosečnici v eklamptičnem stanju. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili raziskavo s pomočjo študije primera in intervjuja osebe s preeklampsijo, na katerem smo naredili prikaz zdravstvene nege po 11. funkcionalnih vzorcih Majory Gordon. Pridobljene podatke smo analizirali z uporabo problemskega pristopa k reševanju negovalnih problemov. Pri pacientki smo izpostavili najpomembnejše prioritetne probleme, kot so zmanjšana funkcija srca, zadrževanje telesnih tekočin, motnje spanja in utrujenost. Pomen vloge pri medicinski sestri je preprečevanje nadaljnjih zapletov in nudenje pomoči, saj lahko na ta način pomaga pacientki tudi pri oblikovanju kritičnega odnosa do bolezni in zdravja kot pomembne vrednote.
Ključne besede: pacient, arterijska hipertenzija, preeklampsija, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno: 03.08.2011; Ogledov: 4712; Prenosov: 707
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

7.
Življenje pacientov z arterijsko hipertenzijo v domačem okolju
Špela Potočnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Arterijska hipertenzija je bolezen sodobnega časa in je pomemben socialno-medicinski problem. Je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Bolezen z leti narašča, vendar tudi med mladimi ta bolezen ni neznanka. Pomemben del zdravljenja predstavlja tudi način življenja pacientov, saj lahko že s spremembo življenjskega sloga pripomorejo k zmanjšanju te bolezni. Namen: Predstaviti arterijsko hipertenzijo in zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre pri pacientih z arterijsko hipertenzijo ter z raziskavo ugotoviti način življenja pacientov z arterijsko hipertenzijo. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo analize strokovne literature. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval vprašanja zaprtega tipa. Rezultati in diskusije: Predstavljeni so rezultati raziskave na temo življenje pacientov z arterijsko hipertenzijo. Raziskavo smo opravili v Zdravstveni postaji Šoštanj pri zdravniku družinske medicine. Vključeno je bilo 50 pacientov z arterijsko hipertenzijo, ki so v tistem času prišli k osebnemu zdravniku. Z anketo smo želeli ugotoviti, ali ima večina pacientov z arterijsko hipertenzijo kakšno spremljajočo bolezen, ki je vzrok ali posledica arterijske hipertenzije in ali ima večina pacientov povišano telesno maso. Raziskava je pokazala, da ima 70 % vseh anketiranih spremljajoče bolezni, ki so vzrok ali posledica arterijske hipertenzije. Prav tako smo ugotovili, da ima kar 76 % anketiranih previsoko telesno maso.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, krvni tlak, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, zdravljenje.
Objavljeno: 07.12.2011; Ogledov: 2802; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (5,61 MB)

8.
ARTERIJSKA HIPERTENZIJA – DEJAVNIK TVEGANJA
Ana Pitino, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava arterijsko hipertenzijo, za katero oboleva vedno več ljudi po vsem svetu. Zaradi odsotnosti ali neznačilnih simptomov je pozno ali pa nezadostno zdravljena. Arterijska hipertenzija je eden izmed dejavnikov tveganja za možgansko kap, srčni infarkt, prizadetost ledvic, prizadetost arteriol in vpliva na pospešeno arteriosklerozo. Diplomsko delo sestavlja v začetku teoretični del, kjer so opisani dejavniki za pojav arterijske hipertenzije, njena razvrstitev, zapleti arterijske hipertenzije in zdravljenje, ki je sestavljeno iz nefarmakoloških ukrepov in medikamentoznega zdravljenja. V empiričnem delu diplomskega dela je predstavljena študija primera pacienta, ki je utrpel miokardni infarkt, narejena je bila PCI in zgodnja rehabilitacija. Pacienta smo obravnavali po procesni metodi dela po modelu Virginije Henderson. Informacije o pacientovem zdravstvenem stanju smo pridobili s pomočjo vprašalnika, opazovanja in ocenjevanja pacientovega stanja in pogovora z njim in z zdravstvenim osebjem ter s pomočjo medicinske in negovalne dokumentacije. Na osnovi ugotovljenih potreb po zdravstveni negi smo izpostavili negovalne diagnoze, nato naredili načrt zdravstvene nege, opisali izvedbo zdravstvene nege katero smo nazadnje še ovrednotili. Ugotovili smo, da so ključni negovalni problemi takoj po PCI nevarnost krvavitve iz vbodnega mesta, zmanjšana funkcija srca in strah pred prognozo. Ostali negovalni problemi pa so največkrat povezani z nezdravim načinom življenja, in sicer so to: neuravnotežena oziroma nezdrava prehrana, premalo gibanja, stres, neurejen ritem spanja in nevarnost za neučinkovito obvladovanje terapevtskih predpisov.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, visok krvni tlak, dejavnik tveganja, zdravljenje, zapleti.
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 3659; Prenosov: 707
.pdf Celotno besedilo (344,22 KB)

9.
VISOK KRVNI TLAK - NEZNANJE JE EDEN OD VZROKOV ZA RAZŠIRJENOST BOLEZNI
Blanka Remškar, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Visok krvni tlak je ena najbolj razširjenih kroničnih nenalezljivih bolezni, ki skrajšuje življenjsko dobo. Povzroča vrsto hudih zapletov. Te lahko preprečimo s pravilno zdravstveno vzgojo, ki je ena izmed nalog zdravstvene nege. Dobro poznavanje dejavnikov tveganja nam je pri tem v veliko pomoč. V tem magistrskem delu je raziskava osredotočena predvsem na znanje ljudi o visokem krvnem tlaku. Zastavljeno je bilo raziskovalno vprašanje Ali je neznanje o visokem krvnem tlaku eden glavnih vzrokov za razširjenost bolezni? ter dve hipotezi. V 1. hipotezi trdimo, da več kot 50 % anketiranih ne pozna nevarnosti visokega krvnega tlaka, v 2. hipotezi pa, da več kot 50 % anketiranih visokega krvnega tlaka ne jemlje kot bolezen. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna deskriptivna metoda raziskovanja. Za potrditev raziskovalnega vprašanja smo uporabili neodvisni student t – test. Za raziskavo je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 27 vprašanj zaprtega tipa. Podatki so bili statistično obdelani s pomočjo programa za statistično obdelavo SPSS statistics 17.0 in Microsoft Excel. Rezultati. Pridobljeni rezultati so bili presenetljivi, saj smo ovrgli obe postavljeni hipotezi. Na postavljeno raziskovalno vprašanje pa smo dobili odgovor, da neznanje ni glavni vzrok za razširjenost bolezni (p<0,001). Sklep. Z dobrim poznavanjem dejavnikov tveganja in vedenjem o tem, kaj ljudje potrebujejo, lažje in bolje načrtujemo zdravstveno vzgojo ljudi, pri čemer so nam raziskave v veliko pomoč.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, krvni tlak, merjenje krvnega tlaka, medicinska sestra, dejavniki tveganj, neznanje, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2801; Prenosov: 405
.pdf Celotno besedilo (945,54 KB)

10.
OZAVEŠČENOST LJUDI O POSLEDICAH VISOKEGA KRVNEGA TLAKA
Doris Marinšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu smo predstavili nevarnosti visokega krvnega tlaka, opisali krvni tlak, dejavnike, ki povzročajo visok krvni tlak, in posledice, ki lahko nastanejo zaradi visokega krvnega tlaka. Opisali smo zdravstveno-vzgojno delo diplomirane medicinske sestre in predstavili zdrav način življenja, ki ga medicinska sestra predstavi bolniku z visokim krvnim tlakom. Metode: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 15 vprašanj. Raziskavo smo izvedli med 50 naključno izbranimi krajani v vasi Planina na Pohorju. Rezultati: Ugotovili smo, da anketirani imajo veliko informacij o visokem krvnem tlaku, 80 % anketiranih pozna simptome, ki se pojavijo ob visokem krvnem tlaku, in dejavnike, ki ga povzročajo. Vendar premalo vedo o posledicah, ki nastanejo zaradi visokega krvnega tlaka, saj za okvare vida in ledvic ve manj kot polovica anketiranih. Ugotovili smo, da anketirani ne živijo dovolj zdravega načina življenja in da se tisti anketirani, ki imajo visok krvni tlak, ne držijo vseh omejitev in zdravega načina življenja, kar nam pove podatek, da samo 7 anketiranih, ki imajo povišan krvni tlak, uživa sadje in zelenjavo vsaj 1-krat na dan, in da 7 anketiranih, ki imajo povišan krvni tlak, pije alkohol vsak dan. Razprava in zaključek: Visok krvni tlak je bolezen, o kateri je že veliko napisano, ljudje veliko vedo o dejavnikih, ki ga povzročajo, o načinih, kako krvni tlak znižati, vendar premalo o posledicah, ki lahko nastanejo. V večjih mestih so pogosto organizirana predavanja in delavnice na to temo, v manjših krajih in podeželju takih delavnic ni ali pa ljudje pogosto ne vedo zanje. Zato je preventivno delo diplomirane medicinske sestre pomembno, vendar bi se moralo izvajati pogosteje in tudi v manjših krajih.
Ključne besede: krvni tlak, arterijska hipertenzija, posledice, zdrav način življenja, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 1799; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici