| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Različni pristopi pri pridelavi jabolčnega vina
Peter Vogrin, 2021, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je bil v sodelovanju s KGZ Maribor in Biotehniško šolo Maribor izveden poskus, v katerem smo pri potencialnih potrošnikih različnega spola in starosti ugotavljali všečnost različno pripravljenih jabolčnih vin. Surovina za izdelavo bistrega jabolčnega soka in jabolčnega vina so bila jabolka sorte 'Idared'. Uporabljena dodatka jabolčnemu vinu sta bila rektificiran sladkor (v 1 % in 2 % koncentraciji) in jabolčni sok (v 15 % in 30 % koncentraciji), kontrolo je predstavljalo jabolčno vin brez dodatkov. Dodatno je bil vsem navedenim obravnavanjem dodan ogljikov dioksid. Izvedena je bila hedonska senzorična analiza, kjer so pokuševalci ocenjevali bistrost, barvo, čistost vonja, intenzivnost vonja, čistost okusa, intenzivnost okusa, svežino in pookus ter podali skupno oceno. Rezultati so pokazali, da je vpliv spola pokuševalca na spremljane parametre minimalen (potrjen le pri oceni intenzivnosti vonja), vpliv starosti pokuševalca pa se je odrazil pri oceni parametrov barva, čistost vonja in intenzivnost vonja. Izmed vseh pokuševalca vzorcev sta najvišjo oceno dobila vzorca, kjer je bil jabolčnemu vinu dodan jabolčni sok (neodvisno od koncentracije), ob tem pa je dodatek CO2 pri vseh obravnavanjih povišal skupno oceno vzorca, predvsem na račun svežine in polnosti okusa.
Ključne besede: senzorična analiza, jabolčno vino, jabolčni sok, aromatiziranje
Objavljeno v DKUM: 08.09.2021; Ogledov: 1504; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (881,20 KB)

2.
Aromatiziranje kisov
Jernej Goričan, 2020, diplomsko delo

Opis: V okviru zastavljenega poskusa smo jabolčni kis aromatizirali z različnimi dodatki plodov, sokov in zelišč. Maceracija je trajala različno dolgo in je bila pogojena z njihovo stopnjo arome. V okviru poskusa smo v juniju 2020 izvedli senzorično ocenjevanje z usposobljenimi poskuševalci. Ocenjevali smo kompatibilnost posameznega dodatka z jabolčnim kisom in bistrost, barvo, vonj ter okus. Rezultati so pokazali, da so vsi izbrani dodatki (svež rožmarin, sveža rdeča bazilika, svež luštrek, odtajan čemaž, svež česen, svež čili, sveži plodovi šipka, sveže maline, cvetni listi vrtnice, sveža melisa, sveža materina dušica, suhi hruševi krhlji sorte 'Viljamovka', svež timijan, svež žajbelj, svež lovor, teranov sok in sveži cvetovi ter listi kapucinke) razen svežih figovih plodov, kompatibilni z jabolčnim kisom. Prav tako se je pokazalo, da je krajši čas maceracije primernejši za nežnejša zelišča in sadje ter za bolj aromatične dodatke (3 do 7 dni: svež rožmarin, sveža rdeča bazilika, svež luštrek, odtajan čemaž, svež česen, svež čili, sveži plodovi šipka, sveže maline in cvetni listi vrtnice), daljši čas maceracije pa je potreben za bolj lesnate in manj aromatične dodatke (14 do 21 dni in več: sveža melisa, sveža materina dušica, suhi hruševi krhlji sorte 'Viljamovka', svež timijan, svež žajbelj in svež lovor).
Ključne besede: kis, aromatiziranje, čas maceracije
Objavljeno v DKUM: 23.09.2020; Ogledov: 1047; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.54 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici