| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sekvenčno testiranje živčevja z variabilnostjo frekvence srca
Nataša Miklošič, 2020, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Testiranje avtonomnega živčevja vključuje posamezne provokacijske teste za diagnostiko različnih bolezenskih stanj. Namen raziskave je bil predstaviti kvantitativni vpliv avtonomnega živčevja na variabilnost frekvence srca in primerjavo dobljenih vrednosti z normalnimi vrednostmi iz strokovne literature. Raziskovalna metodologija in metode: V eksperimentalni kvantitativni raziskavi smo na štirih zdravih prostovoljcih, po prvi fazi počitka, izvedli drugo fazo test globokega dihanja. Sledil je Valsalvov preizkus, sestavljen iz petih Valsalvovih manevrov. Zaključili smo s provokacijskim testom spremembe telesa iz ležečega v stoječi položaj. Med sekvencami testov smo vključili faze počivanja. V vseh fazah smo spremljali vitalne funkcije. Rezultati: V prvi fazi testa, pri počitku, so bile vrednosti krvnega tlaka in pulza v mejah normale. Pri fazi globokega dihanja je respiratorna sinusna aritmija ustrezala normalni vrednosti ≥ 14 utripov/min. Pri vseh je bila višja od ≥ 15 utripov/min, kar pomeni aktivacijo parasimpatičnega sistema. Valsalvovo razmerje je pri ženskih preiskovankah ustrezalo minimalni meji 1,46, pri moškem preiskovancu pa minimalni meji 1,59. V trenutku faze dviga telesa se je sistolični krvni tlak znižal. Diastolični krvni tlak se je po nekaj sekundah dvignil. Teste smo izvedli brez težav. Najbolj zahteven je bil Valsalvov preizkus. Diskusija in zaključek: Sekvenčno testiranje živčevja z merjenjem variabilnosti frekvence srca predstavlja uporabno in hitro metodo ocene avtonomnega živčevja. Sklepamo, da jo brez težav lahko uporabljamo v diagnostiki različnih obolenj živčevja, ki so pogosto neprepoznana.
Ključne besede: test globokega dihanja, Valsalvov preizkus, hiter dvig telesa, Task Force Monitor, respiratorna sinusna aritmija, Valsalvovo razmerje.
Objavljeno: 04.06.2020; Ogledov: 440; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

2.
Spremljanje motenj srčnega ritma z biometričnimi senzorji v oblačilih
Sandi Horvat, 2019, diplomsko delo

Opis: Pametne ure so vsakodnevni pripomoček, ki je vedno bolj razširjen. Prav tako vidimo porast motenj srčnega ritma tudi pri mladih. V zaključnem delu smo najprej opredelili, kako srce deluje, kako je sestavljeno in opisali motnje srca in jih razdelili. Primerjali smo obstoječe aplikacije, ki merijo srčni utrip s pomočjo senzorja na pametni uri in povzeli, če so zbrani podatki zadosti natančni in pregledni za prepoznanje in spremljanje motenj srčnega ritma. Večina aplikacij ne prikazuje podatkov zadosti natančno, zato zanesljivo spremljanje motenj ni mogoče. Pametna ura lahko služi kot orodje za spremljanje srčnega ritma. Če pa s pomočjo ure zaznamo nepravilnosti, je vseeno potreben obisk specialista.
Ključne besede: motnje srčnega ritma, aritmija, biometrični senzorji, srčni utrip, pametna ura
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 389; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1000,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici