| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE V 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Maja Obrenović Ovčar, 2016, diplomsko delo

Opis: Likovno področje arhitekturnega oblikovanja je eno izmed najbolj zapostavljenih likovnih področij. Z našo raziskavo smo želeli ugotoviti, kaj se pri učnih urah omenjenega področja dogaja in kako so realizirane vsebine le-tega. V teoretičnem delu smo predstavili šolski predmet Likovna umetnost in zapisali splošne cilje, ki so zapisani v učnem načrtu. Predstavili smo prostor in njegovo opredelitev. Predstavili smo področje arhitekturnega oblikovanja in preverili, kako se je razvijalo skozi zgodovino. Opisali smo likovna področja, likovne tehnike, materiale in orodja ter likovne teme in motive. Poleg tega smo opisali učne oblike in metode dela, kjer smo večji poudarek namenili metodam, ki jih uporabljamo pri poučevanju arhitekturnega oblikovanja. Izpostavili smo izkušenjsko učenje arhitekturnega oblikovanja in preverili možnost večje prepoznavnosti tega področja s strani vzgoje in izobraževanja. V empiričnem delu smo s študijo primera želeli ugotoviti, kako učitelji razrednega pouka v petem razredu načrtujejo in izvedejo učno uro arhitekturnega oblikovanja, katere materiale in učne medije uporabljajo ter kako razvijajo likovne pojme. V raziskavo smo vključili šest učiteljev različnih šol. Podatke smo zbirali z neposrednim opazovanjem in fotografiranjem ter jih analizirali. Ugotovitve so pokazale, da imajo učitelji težave z razločevanjem posameznih likovnih področij. Da so metode in oblike dela večkrat neprimerne, kar se odraža na uspešnosti likovnega izražanja učencev.
Ključne besede: likovna umetnost, prostor, arhitekturno oblikovanje, učni načrt, izkušenjsko učenje
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 979; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

2.
Stališča študentov likovne pedagogike do pridobljenih splošnih in predmetno specifičnih kompetenc
Janja Batič, Jerneja Herzog, Matjaž Duh, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: V času študija likovne pedagogike naj bi študentje pridobivali splošne in predmetnospecifične kompetence za poučevanje likovnih vsebin v osnovnih in srednjih šolah. Predmetnospecifične kompetence naj bi študentje pridobivali pri tako imenovanih strokovnih predmetih, kot so risanje, slikanje, kiparstvo, grafika ipd. To pomeni, da naj bi pri teh predmetih bodoči likovni pedagogi ob lastnem likovnem izražanju spoznali posebnosti posameznih likovnih področij, izrazne možnosti likovnih tehnik, materiale, orodja ipd. Žal pri predmetu didaktika likovne vzgoje opažamo, da študentje zelo slabo poznajo temeljne vsebine svoje stroke, to pa zelo otežuje kakovostno pripravo na pedagoški proces. Opažamo namreč, da pri izvajalcih strokovnih predmetov manjka motiviranost za poglobljeno podajanje strokovnih vsebin, ki naj bi bile temelj študija likovne pedagogike. V študijskem letu 2008/09 smo izvedli raziskavo, v katero smo vključili študente tretjega in četrtega letnika likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru (n = 45). Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Zanimalo nas je, kakšna so stališča študentov do pridobljenih kompetenc v času študija. Rezultati kažejo na to, da študentje zaznavajo prej omenjene težave. Kot največji problem izpostavljajo pomanjkljivo poznavanje posameznih likovnih tehnik in njihovih izraznih možnosti, med likovnimi področji pa izstopa nepoznavanje prostorskega (arhitekturnega) oblikovanja.
Ključne besede: splošne kompetence, predmetno specifične kompetence, študij likovne pedagogike, likovne tehnike, prostorsko oblikovanje, arhitekturno oblikovanje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 718; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (574,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici