1. Obnova turistično-rekreativnih poti in športnega parka Janina v zdravilišču Rogaška Slatina : magistrsko deloGorazd Krofl, 2023, magistrsko delo Opis: Po osamosvojitvi leta 1991 je razvoj zdravilišča v Rogaški Slatini močno zamrl, s tem pa se je začela degradacija območij, ki niso bila neposredno povezana z zdraviliškim jedrom vendar tvorijo njegovo mejo in predstavljajo dostopna območja do zdraviliškega jedra.
Magistrsko delo obravnava problematiko povezave zdraviliškega jedra v Rogaški Slatini z okoliškimi gozdnimi območji, ki so prepredena s turističnimi in rekreativnimi potmi in z vzpostavitvijo klubskih prostorov v športnem parku Janina, izjemno kvalitetnem, a neizkoriščenem prostoru v neposredni bližini zdraviliškega jedra, kjer se danes nahaja samo smučišče.
Na podlagi prostorskih in tehničnih analiz je izdelana idejna zasnova revitalizacije ključnih območij, ki predstavljajo pomembna že obstoječa, a degradirana vozlišča preko katerih je mogoče zagotoviti kvalitetno širitev in nadgraditev zdraviliške, športne in turistične ponudbe tako domačinom kot gostom zdravilišča. Pri urejanju so uporabljeni osnovni prostorski posegi in elementi, arhitekturni jezik pa je enovit in zadržan ter prilagojen obstoječi raščeni ali grajeni krajini.
Ključne besede: Rogaška Slatina, zdravilišče, rekreacija, turizem, revitalizacija, športni park, gozdne poti, arhitekturna zasnova
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 456; Prenosov: 108
 Celotno besedilo (49,20 MB) |
2. Kozmološki center KriževciIvana Banfić, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo ponuja idejno zasnovo Kozmološkega centra v Križevcih. Tema dela izhaja iz realne potrebe po prostorih oz. stavbi, ki bi imela izobraževalno in raziskovalno vlogo. Delo je sestavljeno iz dveh delov, v prvem delu so definirana teoretična izhodišča, potrebna za razumevanje vseh zahtev, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju. Drugi, grafični del, zajema prikaze ponujene rešitve v obliki zasnov, tlorisov, prerezov, prostorskih prikazov in podobno.
Stavba Kozmološkega centra je zasnovana na izbrani lokaciji, ki se nahaja v že deloma prenovljenem območju mesta. V bližini izbrane lokacije so objekti, ki so namensko podobni namembnosti nove stavbe (knjižnica, srednja šola, vrtec, razvojni center in tehnološki park ...) in se z umestitvijo kozmološkega centra dokonča območje javnih dejavnosti v mestu. Objekt je programsko razdeljen na dva dela, raziskovalni in izobraževalni, kjer s svojo obliko in namembnostjo najbolj izstopa planetarij, umeščen v kupolo premera 12 m. Drugi prostori so razporejeni v dveh etažah, ki se ovijeta okoli kupole. Osrednji prostor zunanjega prostora je atrij, ki je poglobljen za višino ene etaže in je oblikovan kot zunanji avditorij, v katerem se lahko izvajajo različni dogodki.
Ključne besede: arhitektura, arhitekturna zasnova, kozmologija, planetarij, astronomija
Objavljeno v DKUM: 07.02.2020; Ogledov: 1344; Prenosov: 441
Celotno besedilo (31,69 MB) |
3. Hiša kulture CeljeDorian Šipoš, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Hiša kulture Celje se osredotoča na zasnovo novega kulturnega središča na zgodovinsko pomembni lokaciji v Celju, kjer je nekoč stala ikona celjske industrijske arhitekture, in sicer Rakuschev mlin.
Obravnavana lokacija, ki na severni strani meji na trgovinsko središče in na jugozahodni stran na železniško progo, za katero sta Fakulteta za logistiko in velik parkirni prostor, je trenutno neurejena in zapuščena. Lokacija je zelo vpadljiva, ker je vzhodno od parcele velika Mariborska cesta, na severni strani pa Kidričeva ulica.
Lokacija ima zaradi prostorskega položaja in zgodovinskega značaja velik potencial, zaradi česar je ureditev te lokacije izrednega pomena. Zasnova novega objekta je pomembna za mesto, ker ustvarja nov kulturni center, ki lahko obeležuje različne kulturne dogodke na enem mestu.
Programsko se zasnova novega objekta popolnoma razlikuje od nekdanjega objekta, ki je več kot sto let bil samo v službi industrije, medtem ko je bil leta 2002 proglašen za kulturni spomenik in 12 let kasneje, po velikem požaru v celoti porušen.
Ključne besede: Hiša kulture Celje, arhitektura, arhitekturna zasnova, Rakuschev mlin
Objavljeno v DKUM: 06.03.2018; Ogledov: 1717; Prenosov: 620
Celotno besedilo (141,43 MB) |
4. UREDITEV POTENCIALNO REPREZENTATIVNEGA JAVNEGA PROSTORA V STAREM MESTNEM JEDRU CELJARebeka Pinosa, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Ureditev potencialno reprezentativnega javnega prostora v starem mestnem jedru Celja na novo definira rob mesta Celje nasproti občinske stavbe Mestne občine Celje.
Na obravnavani lokaciji je umeščeno parkirišče, ki je zamejeno na severni strani z zapuščenim hotelom Turška mačka. Na vzhodu prostor meji na Gledališko ulico, njegova zahodna stranica je definirana z ostanki srednjeveškega mestnega obzidja in nedokončanimi slepimi fasadami stanovanjske gradnje. Območje velja za arheološko in zgodovinsko pomembno območje. Paradoks obravnavanega morfološko bogatega mestnega prostora je, da danes deluje kot neurejen, nepomemben, nepovezan in zapuščen del starega mestnega jedra.
Z arhitekturno rešitvijo prepoznamo potencialno kulturno in ekonomsko vrednost tega mestnega prostora, zato ga želimo delno urediti kot večnamenski javni prostor v obliki novega mestnega trga, zamejenega z vsebinsko bogatim objektom in skulpturalnim videzom.
Zasnova projekta združuje več namembnosti in funkcij novega objekta z javno površino, v navezavi z bližnjo infrastrukturo in bližjimi grajenimi strukturami v strogem delu centra mesta.
Nove funkcije prostora v parterju in kletni etaži vključujejo program, ki je namenjen mestu in širši javnosti: trg z drevoredom, muzej in večnamenski prostor; program v višjih etažah pa ciljnim skupinam - podjetnikom in t. i. start:up - zagonskim podjetnikom, ki delujejo po principu sodobnih podjetnih okolij. Slednje bi Celju omogočilo še učinkovitejši razvoj in doprinos novih projektov ter delovnih mest.
Nov reprezentativni javni prostor z novo ekspresivno arhitekturo bi tako dopolnil tudi vse bolj pomembno kulturno dejavnost zgodovinskega mestnega jedra Celja.
Ključne besede: arhitektura, javni prostor, arhitekturna zasnova, Celje, podjetništvo, muzej
Objavljeno v DKUM: 04.01.2017; Ogledov: 2284; Prenosov: 616
Celotno besedilo (102,72 MB) |
5. PROSTORI SLOVESA IN SPOMINAKlara Vurzer, 2013, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko vrnitve pokopališča v center Maribora. Vsa večja mesta so v preteklosti imela pokopališča v mestnih središčih. Odsevala so kulturo in zgodovino prostora ter bila nepogrešljivi gradnik mestne strukture. V 18. stoletju se je zaradi neprimernih higienskih razmer in stiske ob pomanjkanju prostora pokopališka dejavnost preselila na obrobja mest. Trend zadnjih let pa kaže v novo smer. V večjih evropskih mestih se ponovno ukvarjajo z vračanjem t. i. centrov za žalovanje v mestna jedra. Žarni pokop z racionalno izrabo prostora omogoča ponovno vključitev pokopališč v vsakdanji mestni utrip. Z magistrskim delom smo preverili predstavljeno tematiko na prostoru mesta Maribor.
Ključne besede: slovo, žara, arhitekturna zasnova
Objavljeno v DKUM: 20.09.2013; Ogledov: 1914; Prenosov: 449
Celotno besedilo (78,60 MB) |
