| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prenova mestnega kopališča v Parku Fazanerija Murska Sobota
Sanja Červek, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko Rekreacijskega parka Fazanerija v Murski soboti ter mestnega kopališča v njem. Območje obdelave tvori severozahodni rob mesta, ki ga definirata reka Ledava in Razbremenilni kanal. Velik del spada med degradirana območja, zato je revitalizacija že dolgo načrtovana. Ker je skoraj celotni park podrejen vodovarstvenemu režimu in je mestni gozd v njem zaščiten kot spomenik oblikovane narave, se ob revitalizaciji pojavljajo razne omejitve, ki smo jih glede na racionalnost upoštevali z večjo ali manjšo mero. Na podlagi prostorskih in teoretičnih analiz je izdelana idejna zasnova prenove, kjer se osredotočamo na ustvarjanje krajinske in grajene strukture, ki celotni park obogati fizično, funkcionalno in programsko. Poveže ga z mestom in vodo; hkrati krepi socialno vključenost in generacijsko pestrost uporabnikov. Ker je park v prvi vrsti namenjen uporabi lokalnih prebivalcev, še naprej ohranjamo in poudarjamo njegov športno-rekreacijski značaj, medtem ko posebno pozornost posvečamo okoljevarstvu in varstvenim režimom. Natančneje se osredotočamo na prenovo kopališča, ki je že dolgo potrebna, saj mesto navkljub svoji funkciji regionalnega središča, še vedno nima pokritega plavalnega bazena; ob uporabi geotermalne vode iz bližnje vrtine ideja o prenovi postaja čedalje bolj realna. Nov objekt, ki poleg bazenov vključuje še gostinski lokal in wellness storitve, povzdigne raven športnega in rekreacijskega plavanja v Murski Soboti ter podaljša plavalno sezono z nekaj mesecev na celo leto.
Ključne besede: Murska Sobota, Fazanerija, kopališče, rekreacija, revitalizacija, arhitekturna prenova
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 195; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (111,32 MB)

2.
Trajnostna prenova montažnega Vrtca Pobrežje Maribor, Enota Ob gozdu
Tina Rožmarin, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo prenovo Vrtca Pobrežje, enote Ob gozdu. Obravnavan vrtec se nahaja v Mestni občini Maribor, v Mestni četrti Pobrežje. Vrtec Pobrežje pokriva potrebe po varstvu predšolskih otrok s petimi enotami. V teoretičnem delu naloge smo pregledali zgodovino predšolske vzgoje in predstavili trajnostno gradnjo ter kriterije energijsko učinkovite stavbe. V nadaljevanju smo preverili zakonodajo, vezano na objekte predšolske vzgoje, in predstavili referenčne primere vrtcev v Sloveniji in tujini. Na podlagi analiz, ki smo jih naredili na obstoječem stanju, je izdelana podrobna prenova lesenega vrtca, ki vključuje vidike energetsko učinkovite in okolju prijazne arhitekture.
Ključne besede: vrtec, arhitekturna prenova, trajnostna prenova vrtca, montažni vrtec, trajnostna gradnja, energetska prenova
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 740; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (42,91 MB)

3.
Prenova poslovilnega objekta in urbanistična ureditev steze z vhodom pokopališča Dobrava v Mariboru
Katjuša Slana, 2016, diplomsko delo

Opis: V projektni nalogi je obravnavana prenova poslovilnega objekta in urbanistična ureditev steze z vhodom na pokopališče Dobrava v Mariboru. V prvem delu naloge je obrazložen pomen pokopališč,človekovo dojemanje smrti in slovesa ter prostora pokojnih v različnih kulturah skozi čas, v drugem delu pa je na podlagi analiz predstavljena nova idejna zasnova pokopališča Dobrava v Mariboru. Ljudje že od nekdaj smrt dojemajo kot nekaj groznega, strašnega, žalostnega. Temu primerno se je tudi v prostor slovesa in poslovilni objekt prenesel občutek nelagodja in tesnobe. S predlogom prenove pokopališča Dobrava je v nalogi predstavljena rešitev, ki bi lahko spremenila tako mišljenje in občutja ljudi ob obisku pokopališča.
Ključne besede: arhitekturna prenova, življenski cikel, pokopališče
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 673; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (27,70 MB)

4.
PRENOVA JOŠTOVEGA MLINA V CELJU ARHITEKTURNA REANIMACIJA
Daša Funtek, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo podaja rešitev idejne prenove Joštovega mlina v Celju, ki je redek primer tovrstne industrijske arhitekturne dediščine iz prve polovice 20. stoletja, s simbolne zgodovinske plati pa ga povezujemo z zapuščino Celjskih grofov. Rdeča nit naloge je odnos med starim in novim, kar se odraža tudi v samem prijemu arhitekturne prenove. Posledično se magistrsko delo dotika treh ključnih sklopov, ki narekujejo izhodišča za razmišljanje o reanimaciji Joštovega mlina; staro in novo v arhitekturi, prenova ter specifika industrijske arhitekture. Idejna rešitev reanimacije, zasnovana na podlagi teoretskih izhodišč in arhitekturnih analiz, se odziva na relacijo starega in novega na način, ki ohranja vse vredne dele stare stavbne strukture, novi pa jo z lastnim oblikovalskim pristopom dopolnjujejo. Novo se odmika od starega, močna konceptualna zasnova pa dodatno poudari značaj obstoječe stavbne mase. Opuščena industrijska arhitektura tako ne predstavlja več problema, temveč rešitev, ki skupaj z novimi arhitekturnimi intervencijami postane dodana vrednost.
Ključne besede: Joštov mlin, prenova, arhitekturna reanimacija, industrijska arhitektura, kulturna dediščina, staro, novo, Celje
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 1437; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (16,20 MB)

5.
ARHITEKTURNA PRENOVA: STANOVANJSKO-POSLOVNA DOZIDAVA OB ULICI HEROJA BRAČIČA IN ULICI HEROJA ŠLANDRA
Matej Trpin, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja s problematiko degradiranih površin v mestnih središčih. V vsakem mestu najdemo površine, ki so s časom izgubile svojo identiteto. Do tega je lahko prišlo zaradi propada ali selitve velikih industrijskih obratov, neprimerne umestitve novih industrijskih, komunalnih in drugih negativno zaznamovanih objektov ter zastarelih stanovanj, ki niso prilagojena današnjemu načinu življenja. Takšne urbane površine postanejo manj privlačne, prebivalci pa se začnejo izseljevati. Posledica tega so izpraznjena območja v središču mesta. Preurejanje zapuščenih površin je prikazano na primeru kareja v središču Maribora. Potrebno je bilo poskrbeti za boljšo kvaliteto življenja in nove programske vsebine. Z analizo širšega in ožjega območja smo poiskali kvalitete obravnavanega območja, pomanjkljivosti pa smo zapolnili s prenovo in stanovanjsko-poslovno dozidavo. Nadzidava na obstoječih stanovanjskih stavbah ob Ulici heroja Bračiča in Ulici heroja Šlandra oblikovno izhaja iz obstoječih lomljenih streh in zapostavljenemu mestnemu predelu vrača identiteto. V obliki črte L povezuje obstoječe stavbne mase, ki ponovno formirajo južni rob kareja, delno porušenega med II. svetovno vojno. V nadzidavi so predvidena dvoetažna stanovanja z velikimi terasami in čudovitim razgledom na Maribor in Pohorje.
Ključne besede: arhitekturna prenova, stanovanjsko-poslovna dozidava, parazit, nadzidava, Maribor
Objavljeno: 17.04.2015; Ogledov: 1396; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (52,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici