1. Prenova dvorca Frajštajn : magistrsko deloTadej Heric, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava prenovo dvorca Frajštajn s pripadajočim kompleksom v kraju Spodnja Polskava v občini Slovenska Bistrica. Prikazuje rešitve, kako celotnemu kompleksu in dvorcu iz 16. stoletja dodeliti novo funkcijo in ga vključiti v vsakodnevno rabo ter v dogajanje današnjega časa. Delo je sestavljeno iz analitično-teoretskega dela, ki vključuje arhitekturne analize, in iz projektnega dela z grafičnimi prikazi. Celoto dopolnjujejo posamezni primeri podobnih, kakovostno prenovljenih objektov.
Na osnovi arhitekturnih analiz se poda predlog o novi namembnosti dvorca oz. celotnega kompleksa. Preuči in določi se vse pomembne javne funkcije v neposredni bližini, prav tako se analizira lego kompleksa in dostopnost oz. prometno povezanost. Iz vseh narejenih analiz sledi sklep, da kompleks leži na dobri lokaciji. Blizu neokrnjene narave na eni strani in nedaleč stran od mestnega dogajanja na drugi. Na zahodu se nam pogled razprostira na Pohorje, bližina avtoceste pa nam zagotavlja hiter dostop do dveh večjih mest v bližini, Slovenske Bistrice in Maribora.
Prav bližina Pohorja in neposredna povezava z avtocesto pripomoreta k izboru predloga za novo namensko rabo kompleksa. Poleg pohodništva, kolesarjenja in smučarskega turizma, ki je na Pohorju precej razvito, lahko ponudbo v novem medgeneracijskem središču dvorca Frajštajn zaokrožimo s terapijami z živalmi, konjeniškim turizmom ter jahalno šolo in tako obiskovalcu ponudimo dodatne aktivnosti v kateremkoli letnem času.
Ključne besede: Dvorec Frajštajn, Dvorec Spodnja Polskava, prenova kompleksa dvorca, Spodnja Polskava, Slovenska Bistrica, grajska arhitektura 16. stoletja.
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 902; Prenosov: 316
 Celotno besedilo (144,80 MB) |
2. Aleksander Dev na PtujuEva Murko, 2017, diplomsko delo Opis: Aleksander Dev (1903—1967) je moderno usmerjen arhitekt, ki je deloval v Mariboru in bližnji okolici od tridesetih do šestdesetih let dvajsetega stoletja. Bil je eden od pionirjev mariborske moderne arhitekture v medvojnem času. Po končanem šolanju pri Jožetu Plečniku (1872—1957) v Ljubljani se je usmeril predvsem v funkcionalizem, opazijo pa se tudi odmevi ekspresionizma, stanovanjske gradnje devetnajstega stoletja in vplivi mentorja Plečnika. Njegov opus je širok in zajema predvsem stanovanjske in poslovne stavbe, počitniške koče, oblikovanje pohištva in notranje opreme, preureditev prostorov, v manjši meri tudi regulacije ulic, ukvarjanje s tipografijo.
Pričujoče diplomsko delo obravnava arhitekturna dela Aleksandra, poznanega tudi pod imenom Saša, Deva na Ptuju, ki so nastala v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Za boljše razumevanje se naloga na začetku osredotoči na Devove mariborske gradnje, to so stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev (1930—1931), Hranilnica dravske banovine (1931—1932), Gospodarska zavarovalna zadruga Drava (1937—1940) ter Hutterjev blok (1940—1941). V primerjavi z omenjenimi se drugi del naloge posveti ptujskim gradnjam, to so Brenčičeva hiša, na kateri so opazni vplivi Plečnika, funkcionalistična Jedličkova hiša, enodružinska hiša Lešnik ter adaptacija obrambnega stolpa ob Dravi v Vinarski muzej, ki stoji na Dravski ulici, za katero je Dev leta 1937 pripravil regulacijski načrt. Gre za poskus umestitve teh projektov v Devov opus, ki še do danes ni bil sistematsko obdelan in kritično analiziran.
Ključne besede: Aleksander Dev, Saša Dev, arhitektura 20. stoletja, funkcionalizem, ekspresionizem, ptujska moderna arhitektura, mariborska moderna arhitektura, Jože Plečnik, stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev, Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, Hranilnica dravske banovine, Hutterjev blok, Brenčičeva hiša, Jedličkova hiša, Vinarski muzej Ptuj
Objavljeno v DKUM: 20.10.2017; Ogledov: 2987; Prenosov: 269
Celotno besedilo (7,48 MB) |
3. SAKRALNE STAVBE V SLOVENSKI KULTURNI ZGODOVINIAdrijana Divjak, 2013, diplomsko delo Opis: Slovenski narodnostni prostor nedvomno spada v evropski kulturni krog, zato upravičeno pričakujemo, da je bila in je slovenska sakralna stavbarska umetnost pod velikim vplivom umetnostnostilnih dogajanj v širšem kulturnem prostoru.
Namen diplomskega dela je na kratko predstaviti posamezna slogovna obdobja in posamezne primere cerkva ter njihovo zgledovanje v evropskem prostoru;
zaradi obsežnosti sakralne umetnosti na Slovenskem je diplomska naloga namreč osredotočena samo na cerkve, in ne na celotno sakralno dediščino. V začetku je opisana evropska arhitekturna umetnost in predstavljeni njeni vplivi na slovensko sakralno dediščino, nato pa prikazani tipi slovenskih cerkva ter njihov razvoj skozi zgodovino. Zadnji del naloge obsega opise najbolj znamenitih in najpomembnejših cerkva na Slovenskem za posamezna slogovna obdobja.
V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri osebah in zgodovinskih dejstvih pa zgodovinska metoda. Uporabljeni so viri s področja sakralne arhitekture in umetnosti ter nekateri podatki s spletnih strani.
Ključne besede: sakralne stavbe, zgodovina, evropska sakralna umetnost, predromanika, romanika, gotika, renesansa, barok, arhitektura 19. in 20. stoletja.
Objavljeno v DKUM: 18.04.2013; Ogledov: 2956; Prenosov: 811
Celotno besedilo (1,30 MB) |
