Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava prenovo in revitalizacijo kompleksa dvorca Svečina z nekdaj pripadajočim grajskim hlevom oz. konjušnico v kraju Svečina v občini Kungota. Prikazuje rešitve, kako celotnemu kompleksu in dvorcu iz 17. stoletja dodeliti novo programsko zasnovo in s tem vsebino, ki ga bo vključila v vsakodnevno rabo in doprinesla k razvoju Svečine in širšega območja občine Kungota. Magistrsko delo je sestavljeno iz analitično-teoretskega dela, ki ga sestavljajo arhitekturne in prostorske analize, ter iz projektnega dela, ki zajema grafične prikaze obstoječega stanja in novih rešitev. Na osnovi arhitekturnih in prostorskih analiz se preuči in analizira lego kompleksa in prometno dostopnost oz. povezanost. Analizira se javne funkcije na ožjem in širšem območju, saj leži kompleks dvorca v osrčju neokrnjene narave Svečinskih goric. Sledi sklep, da objekt leži na dokaj dobro dostopni lokaciji, saj iz analiz lokalnega turizma namreč izvemo, da leži skorajda v samem osrčju lokalne turistične dejavnosti. Prav lokalno vinogradniško gospodarstvo in turizem sta pripomogla pri izbiri podanega predloga nove namembnosti objekta dvorca Svečina ter spremljajočega nekdanjega grajskega hleva. Poleg bogate vinarske ponudbe je območje še dodatno obogateno s pestrim programom kolesarskih in pohodniških poti, ki zaokrožijo izbiro novega programa.
Ključne besede: Dvorec Svečina, prenova in revitalizacija dvorca, občina Kungota, Svečina, grajska arhitektura 16. stoletja
Objavljeno v DKUM: 25.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (70,04 MB)

Opis: Aleksander Dev (1903—1967) je moderno usmerjen arhitekt, ki je deloval v Mariboru in bližnji okolici od tridesetih do šestdesetih let dvajsetega stoletja. Bil je eden od pionirjev mariborske moderne arhitekture v medvojnem času. Po končanem šolanju pri Jožetu Plečniku (1872—1957) v Ljubljani se je usmeril predvsem v funkcionalizem, opazijo pa se tudi odmevi ekspresionizma, stanovanjske gradnje devetnajstega stoletja in vplivi mentorja Plečnika. Njegov opus je širok in zajema predvsem stanovanjske in poslovne stavbe, počitniške koče, oblikovanje pohištva in notranje opreme, preureditev prostorov, v manjši meri tudi regulacije ulic, ukvarjanje s tipografijo. Pričujoče diplomsko delo obravnava arhitekturna dela Aleksandra, poznanega tudi pod imenom Saša, Deva na Ptuju, ki so nastala v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Za boljše razumevanje se naloga na začetku osredotoči na Devove mariborske gradnje, to so stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev (1930—1931), Hranilnica dravske banovine (1931—1932), Gospodarska zavarovalna zadruga Drava (1937—1940) ter Hutterjev blok (1940—1941). V primerjavi z omenjenimi se drugi del naloge posveti ptujskim gradnjam, to so Brenčičeva hiša, na kateri so opazni vplivi Plečnika, funkcionalistična Jedličkova hiša, enodružinska hiša Lešnik ter adaptacija obrambnega stolpa ob Dravi v Vinarski muzej, ki stoji na Dravski ulici, za katero je Dev leta 1937 pripravil regulacijski načrt. Gre za poskus umestitve teh projektov v Devov opus, ki še do danes ni bil sistematsko obdelan in kritično analiziran.
Ključne besede: Aleksander Dev, Saša Dev, arhitektura 20. stoletja, funkcionalizem, ekspresionizem, ptujska moderna arhitektura, mariborska moderna arhitektura, Jože Plečnik, stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev, Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, Hranilnica dravske banovine, Hutterjev blok, Brenčičeva hiša, Jedličkova hiša, Vinarski muzej Ptuj
Objavljeno v DKUM: 20.10.2017; Ogledov: 2987; Prenosov: 286
Celotno besedilo (7,48 MB)