1. Kulturizacija industrije: Kampus akademij Univerze v Mariboru - KAUM : kampus akademij Univerze v Mariboru - KAUMNebojša Drinić, 2025, magistrsko delo Opis: Naloga obravnava problematiko prostorske in funkcionalne degradacije nekdanjih industrijskih območij v Mariboru, s posebnim poudarkom na urbanem območju Melja. Gre za morfološko in zgodovinsko pomemben mestni segment, ki je po propadu industrije izgubil svojo proizvodno funkcijo in posledično tudi urbanistično vitalnost. Namen naloge je raziskovati možnosti trajnostne urbane regeneracije območja z uvajanjem novih kulturnih, izobraževalnih in družbenih vsebin, ki bi ponovno aktivirale prostor in mu povrnile vlogo pomembnega mestnega generatorja. Predlagana je prenova kompleksa nekdanje Mariborske tekstilne tovarne (MTT) v univerzitetni kampus s kulturnim inkubatorjem, ki združuje akademske, umetniške in javne programe.
Arhitekturna zasnova temelji na reinterpretaciji industrijske dediščine ter vzpostavitvi prostorske sinteze med ohranjenimi objekti in novimi posegi. Poudarek je na vzpostavitvi odprtega, pretočnega javnega prostora, ki spodbuja interakcijo med uporabniki in omogoča večplastno rabo skozi različne časovne in programske nivoje. Projekt zasleduje načela trajnostne prenove, reverzibilnosti posegov ter spoštovanja avtentične materialnosti in konstrukcijske logike obstoječih objektov.
S tem pristopom Melje pridobiva novo identiteto kot kulturno urbano območje, kjer se prepletajo industrijska preteklost, akademska prihodnost in kulturna ustvarjalnost. Naloga tako utemeljuje, da lahko arhitekturna intervencija v zgodovinski industrijski kontekst postane ključni sprožilec prostorske, socialne in gospodarske urbane regeneracije mesta.
Ključne besede: urbanizem, arhitektura, Melje, Mariborska tekstilna tovarna - MTT, prenova, urbana regeneracija
Objavljeno v DKUM: 06.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (65,51 MB) |
2. Gasilski dom kot središče družbenega življenja v Gorišnici : magistrsko deloLea Reberc, 2025, magistrsko delo Opis: Gasilski dom kot središče družbenega življenja v Gorišnici
Prostovoljna gasilska društva na podeželju, ki imajo lastne gasilske domove, predstavljajo ključno povezavo v lokalnih skupnostih, saj zagotavljajo nujne storitve zaščite življenj in premoženja ter preprečevanja širjenja požarov, predvsem pa služijo kot prostor druženja.
Hibridna arhitektura, ki združuje gasilski dom s skupnimi medgeneracijskimi prostori in stanovanji, lahko prinese številne prednosti lokalni skupnosti. Takšen pristop lahko poveča učinkovitost rabe zemljišča, zmanjša stroške gradnje in zagotavlja različne dejavnosti znotraj iste stavbe. To ustvarja okolje, kjer lahko ljudje vseh starosti komunicirajo in izmenjujejo izkušnje, kar pa pomembno prispeva k občutku skupnosti in spodbuja socialno kohezijo.
Cilj projekta je prispevati k pozitivnemu razvoju vasi in središča kraja preko inovativnih arhitekturnih rešitev.
Projekt bo služil kot primer dobre prakse, ki prikazuje, kako lahko programska hibridna arhitektura v manjših naseljih učinkovito zadosti različnim potrebam skupnosti znotraj enotne arhitekturne rešitve ter spodbuja družbeno povezanost in trajnostni razvoj lokalnega okolja. Prav tako pa rešuje stanovanjsko problematiko mladih in zrelih odraslih.
Ključne besede: Gasilski dom, Medgeneracijski center, začetna stanovanja, oskrbovana stanovanja, Gorišnica, Gasilci, Hibridna arhitektura, programski hibrid
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 50
Celotno besedilo (270,77 MB) |
3. Herman: Plezalni center in revitalizacija javnega prostora v Celju : plezalni center in revitalizacija javnega prostora v CeljuNejc Hribernik, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava revitalizacijo degradiranega urbanega prostora na zahodnem robu starega mestnega jedra Celja in pomanjkanje ustrezne infrastrukture za balvansko plezanje v mestu. Trenutna raba lokacije kot makadamskega parkirišča predstavlja okoljski in estetski problem, saj prispeva k pregrevanju, dvigovanju prahu in ustvarja neizkoriščeno vrzel v mestnem tkivu.
Naloga predlaga celovito rešitev v obliki novega plezalnega centra Herman, ki bi se osredotočal na balvansko plezanje. S tem bi obogatil športno ponudbo mesta in nadgradil obstoječi Plezalni center Celje. Glavni cilj projekta je dvojen: ustvariti sodoben športni objekt za profesionalne plezalce in širšo javnost ter oživiti neizkoriščen prostor z urbanistično in arhitekturno privlačno zasnovo. S tem bi se izboljšala povezljivost in kakovost javnega prostora v mestu, kar bi prispevalo k bolj živahnemu in trajnostnemu urbanemu okolju.
Teoretični del podrobno raziskuje zgodovinski in urbanistični razvoj Celja, od antičnih začetkov do sodobnih projektov. Vključuje tudi poglobljeno analizo izbrane lokacije, ki zajema programske, prometne in zaznavne vidike. Posebna pozornost je namenjena preučevanju principov oživljanja mestnih prostorov, temelječih na teoriji "življenja med stavbami" Jana Gehla. Delo obravnava plezanje kot šport in pomemben socialni fenomen ter podaja pregled obstoječe plezalne infrastrukture v Celju in širši Sloveniji.
Ključne besede: Celje, plezalni center, revitalizacija, arhitektura, ubranizem
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (61,14 MB) |
4. Analiza tehnoloških procesov in izzivov podatkovnih prostorovNina Kliček, 2025, magistrsko delo Opis: Podatkovni prostori omogočajo varen in nadzorovan način izmenjave podatkov znotraj odprtega in standardiziranega okvira. Evropska strategija za podatke spodbuja oblikovanje skupnih evropskih podatkovnih prostorov na različnih vsebinskih področjih z namenom ustvarjanja enotnega trga podatkov. Kljub njihovemu potencialu se implementacija sooča s številnimi tehničnimi, organizacijskimi in pravnimi izzivi, kot so zagotavljanje interoperabilnosti, skladnost z zakonodajo ter zagotavljanje podatkovne suverenosti. V magistrskem delu smo izvedli sistematičen pregled literature, s katerim smo identificirali in klasificirali ključne izzive vzpostavitve podatkovnih prostorov. Predstavili smo glavne domene njihove uporabe, analizirali podatkovni tok v podatkovnem prostoru ter ga primerjali glede na uporabljene tehnologije implementacije. Dodatno smo analizirali in primerjali različne obstoječe povezovalnike in opisali ključne tehnične gradnike za boljše razumevanje delovanja in strukture podatkovnih prostorov.
Ključne besede: podatkovni prostori, interoperabilnost, referenčna arhitektura, izzivi, Evropska strategija za podatke
Objavljeno v DKUM: 30.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (4,95 MB) |
5. (So)bivanje na robu mesta: zasnova stanovanjske soseske v Slovenski BistriciNika Šela, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo ponuja možen odgovor na aktualne stanovanjske izzive različnih generacij - tako mladih kot starejših in tudi socialno šibkejših. Predmet obravnave je zasnova nove stanovanjske soseske in ureditev zelenih površin na zahodnem robu mesta Slovenska Bistrica ob zahodni obvoznici na stiku z industrijskim, urbanim in obmestnim območjem. Idejna zasnova obsega sosesko, ki združuje stanovanjski del (sobivanje), poljavne skupnostne pritlične prostore, poslovni program s coworkingom, javni pritlični program (trgovine, kopirnica, kavarna, bistro, zdravstvena oskrba), stavbo z oskrbovanimi stanovanji ter odprte javne in poljavne površine. Zasnova temelji na načelih sobivanja, trajnostne gradnje in fleksibilnosti. Zasnova soseske izkorišča potenciale danega območja, spodbuja socialno interakcijo med novimi stanovalci in stanovalci sosednjih blokovskih naselij ter vzpostavlja novo centralnost na robu mesta.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, stanovanjska soseska, sobivanje, Slovenska Bistrica, rob mesta
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 113
Celotno besedilo (51,38 MB) |
6. Revitalizacija degradiranega urbanega območja in integracija Železničarske delavske kolonije Studenci v urbani sistem mesta MariborJurij Petek, 2025, magistrsko delo Opis: Naloga se ukvarja z revitalizacijo urbanega degradiranega območja v neposredni bližini Železničarske delavske kolonije Studenci v Mariboru. Obravnavano območje ima zaradi številnih prostorskih ovir, ki so posledica neuravnotežene strukturne širitve mesta na desni breg reke Drave, težave pri razvoju in uspešnem povezovanju s širšim urbanim tkivom, kar se odraža v razdrobljenosti in pomanjkanju javnih in centralnih programov ter javnih odprtih in zelenih
površin. S postopnim zmanjševanjem prometno - industrijskih dejavnosti se ponujajo nove priložnosti za razvoj območja. V nalogi smo zasnovali urbanistični in arhitekturni proces urbane revitalizacije za degradirano območje v severozahodnem delu Železničarske kolonije, ki ob upoštevanju prostorskih danosti, lokalnega konteksta in z zasnovo novi h prometnih povezav ter programov vzpostavlja novo središče na območju Tabora. Zasnova urbane revitalizacije vzpostavlja prostor srečevanja in druženja za lokalne prebivalce, hkrati pa povezuje varovano historično območje s širšim urbanim sistemom mesta.
Ključne besede: urbanizem, arhitektura, urbana revitalizacija, Železničarska delavska kolonija, Tabor, Studenci
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 239
Celotno besedilo (57,24 MB) |
7. Pomen arhitekture v športu - prenova in revitalizacija športnega kompleksa Hipodrom KamnicaMaja Kukovičič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vlogo arhitekture pri oblikovanju in revitalizaciji športnih prostorov, s posebnim poudarkom na prenovi športnega kompleksa Hipodrom Kamnica. Raziskava izhaja iz identificirane potrebe po posodobitvi infrastrukture, ki presega izključno funkcionalne zahteve ter vključuje širši prostorski in družbeni kontekst. Analizirani so obstoječe stanje, prostorski potenciali lokacije in potrebe uporabnikov, pri čemer je izpostavljena povezava med športnimi dejavnostmi, javnim prostorom in lokalno skupnostjo. Na podlagi pregleda relevantne literature je oblikovan temeljni model načrtovanja konjeniške arhitekture, ki vključuje ključne determinante in minimalne prostorske standarde za gradnjo ter vzdrževanje konjeniških objektov. Predlagana arhitekturna rešitev temelji na načelih trajnostnega razvoja, univerzalne dostopnosti in več namenskosti, kar omogoča dolgoročno funkcionalnost ter celostno integracijo objekta v okolje. Študija primera Hipodrom Kamnica ponazarja, kako lahko arhitekturna prenova športne infrastrukture deluje kot mehanizem za krepitev lokalne identitete, izboljšanje kakovosti bivanjskega okolja ter spodbujanje družbenih interakcij.
Ključne besede: Kamnica, hipodrom, konjeniški center, konjeniška arhitektura, športni objekt
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 44
Celotno besedilo (39,60 MB) |
8. Sodobna uporaba tradicionalnih materialov: Knjižnica ČakovecMihael Novak, 2025, magistrsko delo Opis: Dandanes, se človeštvo sooča z velikimi problemi,
kot so podnebne spremembe, onesnažnje
okolja, revščina, tehnološki izzivi in mnogi drugi.
V arhitekturi se vse bolj poudarja energetska
učinkovitost, ekološka gradnja brez razmišljanja
o procesu nastajanja potrebnih materialov za
gradnjo.
Čeprav smo omejeni na nekaj vrst gradnje, sodobna
tehnologija in izboljšana infrastruktura
odpirata velike možnosti za odkrivanje novih
načinov in izboljšanje obstoječih tehnik. Takšen
pristop, ki omogoča razumevanje problematike
globalnih spememb, nam hkrati olajša oblikovanje
nivih idej in spodbuja potencialne spremembe
z namenom reševanja tako globalnih kriz
kot lokalnih kriz.
Magistrsko delo se osredotoča na razvoj arhitekture
iz zemlje v modernem kontekstu z
namenom izobraževanja lokalnega prebivalstva
o gradbenih praksah naših prednikovi. Osrednja
ideja je priprava idejne zasnove prenove
Mestne knjižnice Čakovec z dodatkom novega,
izobraževalnega centra za gradnjo z zemljo in
slamo. Ker so bile knjižnice vedno objekti, kamor
so ljudje hodili z namenom pridobivanja novega
znanja, se izobraževalni center za gradnjo z blatom
in slamo zdi kot odličen dodatek prenovljeni
knjižnici v mestu, ki je središče Medžimurja, katerega
ime pomeni “med dvema rekama”, Muro
in Dravo. To območje, bogato z vodonimi in
rodovito zemljo predstavlja ustrezno izhodišče,
da skozi magistrsko nalogo pokažemo, kako je
mogoče graditi po vzoru naših prednikov ter
hkrati odpirati nova poglavja v gradnji prihodnosti,
utemeljene na naši preteklosti.
Ključne besede: gradnja, arhitektura, kontekst, tradicionalna arhitektura, arhitektura iz zemlje, knjižnica
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 153
Celotno besedilo (90,15 MB) |
9. Trajnostni turizem v vinogradništvu: arhitekturne intervencije v mreži vinogradniških točk v občini RogašovciNina Šinko, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava razvoj trajnostnega turizma v vinogradništvu na območju občine Rogašovci, kjer kljub bogati vinogradniški krajini turistični potencial še ni v celoti izkoriščen. Izhodišče raziskave je prepoznava problema pomanjkanja celovite
vinsko-turistične infrastrukture, ki bi povezovala obstoječe naravne in kulturne vrednote območja ter jih predstavila obiskovalcem skozi edinstvena doživetja.
Razvoj naloge poteka od teoretične obravnave trajnostnega vinskega turizma,
pregleda dobrih praks in analize prostorskih značilnosti Goričkega do oblikovanja projektne zasnove nove vinske poti. Ta vključuje izbor ključnih lokacij ter arhitekturne intervencije, ki združujejo prenovo obstoječih objektov, rekonstrukcije in novogradnje. Pri zasnovi so uporabljeni principi tradicionalne arhitekture, lokalni materiali in trajnostne tehnologije, kar omogoča skladno vključitev objektov v krajino.
Predlagane rešitve ne prispevajo le k razvoju kakovostne turistične ponudbe, temveč spodbujajo tudi ohranjanje kulturne identitete, izboljšanje prostorske podobe naselij ter dolgoročno gospodarsko rast lokalnega okolja.
Ključne besede: Goričko, Trajnostni turizem, vinogradništvo, Arhitekturne intervencije, Trajnostna arhitektura
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 45
Celotno besedilo (28,69 MB) |
10. Park kulture v modernističnem mestu Nova GoricaSandi Premrl, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava obsežno nepozidano površino v neposredni bližini mestnega središča Nove Gorice, kjer so v obstoječem stanju umeščene parkirne površine za dnevne migrante in stanovalce v okoliških blokih. Območje obravnave leži med dvema velikima mestnima strukturama – stanovanjskimi stolpnicami Kareja VI z izrazito bivanjsko funkcijo na eni in Magistralo na drugi strani. Urbanistična in arhitekturna zasnova projekta raziskuje možnost aktivacije območja z vzpostavitvijo prečnih povezav med njima in umestitvijo primernega, mestotvornega programa. Programska zasnova predvideva zasnovo parka kulture, ki ga na parterju v parkovni ureditvi sestavlja kreativni center z dodatnimi aktivnostmi. Pod parterjem se zgradi nov kulturni center, ki sodi med najpomembnejše cilje mesta na področju kulture. Predvidi se tudi podzemna parkirna hiša, kot nadomestilo za izgubljene parkirne površine in primanjkljaja pri izgradnji stanovanjskih stolpnic. Predlog zasnove stremi k obogatitvi socialnih interakcij in medgeneracijskega sodelovanja med prebivalci mesta.
Zasnova širše vizije stremi k vzpostavitvi parkovne površine preko celotnega območja nasproti stolpnic Kareja VI z možnostjo pavilijonske pozidave s centralnimi dejavnostmi. V mesto se predvidi vzpostavitev zelenega klina, ki se steka iz obronkov hribovja sv. Katarine.
Ključne besede: kulturni center, kreativni center, park kulture, Nova Gorica, arhitektura socialne interakcije
Objavljeno v DKUM: 25.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (88,25 MB) |
