| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kaštelir : Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem
2021

Opis: Skladno z naslovom, monografija obravnava tri medsebojno povezane, čeprav specifične tematike: 1) prazgodovinska gradišča, torej bronastodobna in železnodobna višinska utrjena naselja; 2) etnobotaniko oz. rastlinski svet regije in njegovo tradicionalno rabo le-tam; in 3) vključevanje te kulturne in naravne dediščine v trajnostni, do okolja in domačinov prijaznejši turizem. Monografija sledi ciljem projekta: obuditi starodavno povezanost življenja ljudi z rastlinami in jo predstaviti sodobnemu času na način, da bo služila trajnostnem čezmejnem turizmu, razvoju podeželja in sonaravnem ravnanju z okoljem. Rdeča nit projekta so ostanki gradišč ali kaštelirjev, kot se imenujejo v regiji od Krasa do Kvarnerja. Nekoč najmarkantnejše strukture v krajini so danes skoraj popolnoma pozabljena dediščina regije, ki je v prazgodovini tvorila enotno območje.
Ključne besede: gradišča/kaštelirji, prazgodovina, arheologija, etnobotanika, arheobotanika, trajnostni turizem
Objavljeno v DKUM: 30.06.2021; Ogledov: 613; Prenosov: 36
URL Povezava na datoteko

2.
3.
Revitalizacija starega mestnega jedra Ptuj
Katja Nežmah, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje urbanistično arhitekturno rešitev severovzhodnega dela starega mestnega jedra Ptuja oz. ureditev lokacije med dominikanskim samostanom in arheološkim parkom Panorama, torej območja nekdanjega vstopa v mesto skozi mestna vrata, srednjeveškega obzidja, ter nekdanje rimske ceste. Gre za pomembno arheološko območje, ki kliče po stavbi, namenjeni hrambi in predstavitvi arheologije mesta Ptuj ter Spodnjega Podravja, arheologije evropskega pomena. Lokacija je nedefiniran rob mesta, območje, ki bi povezovalo srednjeveško mestno tkivo z rimskim arheološkim središčem - Panoramo - nekdanjim središčem rimske kolonije Poetovio. Ptuj, zakladnica tisočletij, najstarejše srednjeveško mesto v Sloveniji, je bilo v času rimskega imperija pomembno rimsko središče in prehodno mesto. Danes skriva še veliko neodkritega, pa tudi odkrito je skrito v stavbah, neprimernih za hrambo in predstavitev takšnih zakladnic. Uresničitev zasnove arheološkega muzeja bi vplivala tako na urbanistični razvoj mesta Ptuj, kot posledično na ekonomski, estetski, turistični razvoj samega središča. Z arhitekturnim posegom muzeja bi se pričela regeneracija starega mestnega jedra.
Ključne besede: revitalizacija, staro mestno jedro, arhitektura, rimsko mesto, arheologija, muzej
Objavljeno v DKUM: 27.03.2019; Ogledov: 1362; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (77,48 MB)

4.
5.
REKONSTRUKCIJA ARHEOLOŠKIH NAJDB S POMOČJO 3D TEHNOLOGIJ
Lovro Zajec, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Rekonstrukcija arheoloških najdb s pomočjo 3D tehnologij temelji na zajemanju in obdelavi 3D podatkov kakor tudi na izdelavi replik s pomočjo slojevitih tehnologij. To so tehnologije, ki so svojo pot začele predvsem s hitro izdelavo prototipov in so se sčasoma razširile v ostale panoge, kot je npr. arheologija. S pomočjo takšnih tehnologij, kot je opisano v delu, lahko učinkoviteje in hitreje pridemo do želenih rezultatov pri delu arheologov. Takšni načini zajemanja podatkov so ključnega pomena za boljše razumevanje naše preteklosti. V diplomskem delu so predstavljene predvsem različne tehnike zajemanja tridimenzionalnih podatkov in rekonstrukcije s pomočjo 3D tehnologij. Z zelo veliko izbiro strojne opreme, ki je dandanes dostopna na trgu, moramo racionalno izbirati med pravimi, saj smo omejeni s časom in denarjem. Nepravilna izbira lahko povzroči nenatančnost končnih rezultatov in dodatne stroške. Opisali smo tudi razvoj nekaterih začetkov teh tehnologij in jih časovno opredelili v tabeli.
Ključne besede: 3D zajemanje podatkov, obdelava 3D podatkov, izdelava replik, arheologija
Objavljeno v DKUM: 26.11.2013; Ogledov: 1358; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

6.
KULTURNOZGODOVINSKA PODOBA LJUTOMERSKO-ORMOŠKIH GORIC
Barbara Filipič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena kulturnozgodovinska podoba Ljutomersko-Ormoških goric, katere pomemben del v vseh pogledih sta trta in vino. Izbrano območje je najprej geografsko opredeljeno in arheološko orisano, z zgodovinskega vidika pa je predstavljena še osnovna gospodarska panoga področja, ki je zaznamovala tamkajšnje ljudi in kulturo. Zajeti so drobci iz gospodarske zgodovine obeh središč obravnavanega območja, Ljutomera in Ormoža, opisanih pa je še nekaj posameznih krajev, katerih vinogradniški značaj se kaže že ob pogledu nanje. Omenjena je narodnopolitična vloga omenjenih središč, nekoliko podrobneje pa so predstavljene etnološke znamenitosti, ki obravnavani okoliš določajo in ga spet povezujejo z vinarstvom. Poleg domače obrti, značilne za območje Ljutomersko-Ormoških goric, je v nalogi zajet še opis najpomembnejših delovnih šeg in navad območja. Na koncu je pozornost posvečena kulinarični kulturi in značilnim sortam vin, saj je prav vino tisto, ki je oblikovalo tudi druge identitete tukajšnjih ljudi in pokrajine. Predstavljena je še arhitekturna dediščina, ki odlično dopolnjuje že tako dovršene sakralne in druge zgodovinsko pomembne zgradbe vinorodnega območja. V celotnem orisu se torej kot rdeča nit vleče integrativna prvina – vino in vse, kar je z njim povezano. V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda, ob vzporejanju dveh središč izbranega območja komparativna metoda, pri opisovanju in vzročnem razlaganju zgodovinskih dejstev zgodovinska metoda, mestoma pa sta vsebovani še analiza in sinteza.
Ključne besede: kulturnozgodovinska podoba, Ljutomersko-Ormoške gorice, trta, vino, geografija, arheologija, ljudje, kultura, gospodarska zgodovina, vinogradniški značaj, narodnopolitična vloga, etnološke znamenitosti, vinarstvo, delovne šege in navade, kulinarična kultura, sorte vina, arhitekturna dediščina
Objavljeno v DKUM: 28.05.2013; Ogledov: 1942; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (10,05 MB)

7.
ARHEOLOŠKI PARK VICUS FORTUNAE
Matija Brodnjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko naloga z naslovom "Arheološki park Vicus Fortunae" sestavljajo štiri poglavja. Prvo poglavje je uvod, v katerem smo predstavili cilje, namen, osnovno trditev, omejitve in metode dela. Osnovna trditev, ki smo jo dokazovali v diplomskem delu, je bila, da imajo na Ptuju premalo prepoznavnih turističnih produktov, ob tem pa veliko neizkoriščenega potenciala, predvsem v arheoloških najdbah iz časa rimske Petovione. Drugo poglavje tvori predstavitev destinacijskega managementa. Tretje poglavje se nanaša predvsem na predstavitev in pomen arheološkega parka v destinaciji, ki na zanimiv način prikazuje rekonstruirano preteklost. Četrto poglavje je namenjeno opisu moderno opremljenega Arheološkega parka Carnuntum v Avstriji, ki je na arheološko - turističnem področju primer dobre prakse v tem delu Evrope. Poleg tega smo v tem poglavju predstavili tudi arheološko dediščino Ptuja in okolice ter opisali sestavo ter naloge novo nastale RDO na Ptuju. V posebnem podpoglavju smo predstavili še analizo intervjujev, s pomočjo katerih smo skušali izvedeti, ali v bližnji prihodnosti potrebujemo na Ptuju tovrsten park, ki bi popestril zgodovinsko - turistično ponudbo v destinaciji. Sklepni del je namenjen priporočilu za postavitev arheološkega parka Vicus Fortunae na Ptuju ter preverjanju uresničitve hipotez in zastavljenih ciljev.
Ključne besede: Arheološki park, destinacija, destinacijski management, regionalna destinacijska organizacija, rimska kultura, tematske prireditve, arheologija, integralna turistična ponudba, trajnostni razvoj, zavedanje, sodobna tehnologija, kulturna dediščina, jantarjeva pot, Petoviona, Carnuntum
Objavljeno v DKUM: 29.08.2012; Ogledov: 2318; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

8.
ARHEOLOG STANE GABROVEC - BIO-BIBLIOGRAFIJA
Vesna Erjavec, 2012, diplomsko delo

Opis: Akademik prof. dr. Stane Gabrovec se je rodil 18. aprila 1920 v Kamniku. Čeprav je bila izobrazba takrat velik prestiž, je bil Stane Gabrovec deležen odličnega šolanja. Po končani osnovni šoli je obiskoval škofijsko gimnazijo v Šentvidu, leta 1948 pa je diplomiral iz klasične filologije na ljubljanski univerzi. Po diplomi je postal kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju v Ljubljani. Odlična izobrazba in krščanska vzgoja sta ga spodbujali k temu, da je postal pomemben slovenski arheolog, filolog, muzealec, univerzitetni učitelj, mislec in akademik. Njegova strokovnost in sposobnost pri terenskem delu se je pokazala že pri prvih izkopavanjih na Bledu, še bolj pa se je izkazal pri izkopavanjih v Stični oz. Viru pri Stični. Njegova bibliografija obsega več kot 300 naslovov, za svoje delo pa je prejel tudi številne nagrade, med katerimi je treba omeniti predvsem Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju arheologije, ki jo je prejel leta 2000.
Ključne besede: Ključne besede: arheološka obdobja, arheologija, Stična, bibliografija, Stane Gabrovec, Narodni muzej Slovenije
Objavljeno v DKUM: 13.04.2012; Ogledov: 2430; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

9.
Kulturnozgodovinski utrinki iz Prekmurja
Rajka Ficko, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen oris kulturne zgodovine Prekmurja vse od Cirila in Metoda do druge polovice 20. stoletja. Območje Prekmurja je opisano geografsko, v nadaljevanju pa predstavljeno še z zgodovinskega vidika. Obravnavani so protestantsko in katoliško gibanje v pokrajini, vpliv ogrske oblasti na življenje v njej ter usodnost združitve Prekmurja s Slovenijo. Nekoliko podrobneje so predstavljeni arheološka najdišča, arhitekturna in etnološka dediščina ter rokodelske obrti. Tudi prekmurski izseljenci ter Romi in Židi v Prekmurju imajo svojstven pečat v preteklosti pokrajine. Na koncu naloge je opisanih še nekaj pomembnih panonskih književnikov, zgodovinarjev, politikov ter narodnih delavcev, ki so s svojim trdim delom in pogumom oblikovali identiteto prekmurskega človeka. Jezik, ki se je tod oblikoval skozi stoletja, je pustil edinstven pečat v slovenskem prostoru in zaznamoval kulturno dogajanje v pokrajini. V diplomski nalogi je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri opisovanju in vzročnem pojasnjevanju zgodovinskih dejstev pa zgodovinska metoda, saj delo temelji na proučevanju daljne preteklosti. V zaključku naloge pa sta vsebovani tudi analiza in sinteza.
Ključne besede: Prekmurje, jezik, kultura, zgodovina, arheologija, arhitektura, etnologija, izseljenci, Romi, Židi, književniki.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2011; Ogledov: 2490; Prenosov: 441
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

10.
Kratka kulturna zgodovina ormoškega območja
Tanja Meško, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kratka kulturna zgodovina ormoškega območja je nastala z namenom, ustvariti krajši kulturnozgodovinski pregled Ormoža z okolico. Ormoško območje ima bogato zgodovino, s katero so povezana mnoga področja: arheologija, etnologija, arhitektura, pa tudi gospodarstvo in način življenja ljudi. Obravnavano področje je del Prlekije, pokrajine med Muro in Dravo; mesto Ormož je njeno pomembno lokalno središče. Uporaba in interpretacija virov je bila obravnavana z deskriptivno metodo, pri navajanju in predstavljanju zgodovinskih dejstev pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: - kulturna zgodovina, - ormoško območje, - arheologija, - prosvetna dejavnost, - etnološka dediščina, - pomebne osebnosti .
Objavljeno v DKUM: 26.10.2011; Ogledov: 1898; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici