| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uresničevanje pozivne tvorčeve namere v zasebno-poštnem izročniškem tipu oglaševalnih sporočil
Maja Mešl, 2010, diplomsko delo

Opis: V novodobnem svetu je pojav oglaševanja nekaj povsem običajnega. Različni oglaševalci se vsak na svoj način trudijo pritegniti čim večji krog potrošnikov, z namenom, da bi od njih imeli čim večje koristi. Oglašuje se na vsakem koraku, ne glede na to, kje smo in kaj počnemo. Ker je oglaševanje postalo tako vse navzoč pojav, smo se v diplomskem delu posvetili prav tej tematiki. Zanimalo nas je, kako se tvorčev (ali pa kar oglaševalčev) namen kaže v zasebnem tiskanem in spletnem oglaševanju. Govorimo o tiskanih zasebnih oglaševalnih sporočilih, ki jih naslovnik prejme po klasični pošti in o spletnih zasebnih oglaševalnih sporočilih, ki jih naslovnik prejme po elektronski pošti. Znotraj teh omejitev je preučevana pozivna tvorčeva namera. Ker ta cilj zajema obravnavo vseh komunikoloških dejavnikov, ki so prisotni pri nastajanju, pošiljanju in sprejemanju sporočila, smo cilj zasledovali na osnovi jezikoslovno teoretičnih spoznanj sporočanja, predvsem pa smo se osredotočili na jezikovno pragmatiko, teorijo govornih dejanj in tudi na tematsko povezanost sporočil. V sami analizi smo najprej obravnavali zgradbo oglaševalnega sporočila in preučevali pozivno vlogo tiskanih zasebnih oglaševalnih sporočil z vidika besedilne uresničitve sporočila: sporočilo smo tematsko opredelili, ga povezali s tematsko strukturiranostjo (argumentacijo) in poiskali bistvene prvine, ki kažejo na izražanje pozivnosti. Nato smo se sporočilu posvetili še z vidika uresničevanja pribesedilnih prvin in ga interpretirali predvsem v smislu povezanosti besedilnega in pribesedilnega dela sporočila. Isti postopek smo izpeljali v elektronskih zasebnih oglaševalnih sporočilih. Rezultate obeh delov smo na koncu primerjali in povezali v splošne ugotovitve.
Ključne besede: oglaševanje, tiskana zasebna oglaševalna sporočila, elektronska zasebna oglaševalna sporočila, jezikovna pragmatika, pozivna vloga sporočil, argumentacija
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 1608; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

2.
ANALIZA ARGUMENTACIJE NA ŽUPANSKIH VOLITVAH 2010
Jasmina Godec, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Argumentacija kot logično veljavno sklepanje v družbenem političnem življenju, bi morala biti nesporen in osrednji instrument slehernega županskega kandidata, s poglavitnim ciljem: prepričati občane in občanke s svojimi stališči. Na ta način naj bi mu občanke in občani tudi zaupali vodenje mesta. V diplomski nalogi v teoretičnem okviru najprej obravnavamo retoriko in argumentacijo. Nato predstavimo uporabo retorike v političnem prostoru, se seznanimo s stanjem argumentacije v političnem in javnem prostoru na splošno. Sledi empirični del, ki vsebuje analizo retoričnih in argumentativnih elementov govorov in besedil Tomaža Kanclerja ter Franca Kanglerja, v času volilne kampanje v različnih medijih na vodilno temo Evropska prestolnica kulture. Na osnovi analize argumentov po Toulminovem modelu, smo glede na kriterije veljavne argumentacije ocenili, da gre za izjemno nekvalitetno argumentacijo, ki vsebuje ceneno retoriko, populizem in demagogijo. Ob tej ugotovitvi je sila zaskrbljujoče tudi dejstvo, da kandidat kljub navedenemu, s tovrstnim načinom lahko doseže zmago na županskih lokalnih volitvah, kot je razvidno iz našega pričujočega dela.
Ključne besede: retorika, argumentacija, Toulmin, volilna kampanja, Franc Kangler, Tomaž Kancler, Evropska prestolnica kulture.
Objavljeno: 22.09.2011; Ogledov: 9705; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

3.
ARGUMENTIRANJE IN PREPRIČEVALNA SREDSTVA GOVOROV PREDSEDNIŠKIH KANDIDATOV NA ZADNJIH DRŽAVNOZBORSKIH VOLITVAH
Špela Sedič, 2014, diplomsko delo

Opis: Jezik političnih besedil je jezik moči. Za tvorce političnih besedil oziroma politike je značilna določena mera odkritosti, njihova odgovornost je omejena le z lastno vestjo oziroma vestjo stranke. Pri tvorjenju političnih besedil so uspešnejši politiki, ki imajo izkušnje z javnim nastopanjem, ciljajo na instinkt volivcev, posebnosti človeških občutkov in osnovne emocije. Osnovni ubeseditveni način političnih besedil je argumentacija oziroma prepričevanje. Argumentacija je uspešna takrat, ko naslovniki oziroma volivci sprejmejo argumente. Za argumente ni nujno, da so resnični, pomembno je, da so prepričljivi. Poznamo dve vrsti prepričevanja: utemeljevanje in pregovarjanje. Pri utemeljevanju tvorec besedila naslovniku omogoči, da lahko izbira, ali bo argumente sprejel ali zavrnil; pri pregovarjanju naslovnik te možnosti nima. Uspešnost argumentacije analiziramo s pomočjo argumentacijskih modelov, izmed vseh je najbolj uporaben Brinkerjev model, ki upošteva uvrščenost argumentacije v neko situacijo. S pomočjo Brinkerjevega modela argumentacije je prikazano, kako argumentirajo štirje vodilni politiki (Borut Pahor, Janez Janša, Zoran Janković in Gregor Virant), ki so se potegovali za zmago na zadnjih državnozborskih volitvah. Poleg tega so prikazani tudi govori oziroma deli govorov, s katerimi želijo politiki manipulirati z volivci. Poleg Brinkerjevega modela argumentacije so za praktični del diplomskega dela pomembna tudi prepričevalna sredstva, s katerimi politiki vplivajo na čustva volivcev in jih manipulativno navedejo na dejanje, ki ni skladno z njihovim namenom. Analiza temelji na treh predvolilnih soočenjih televizijske hiše POP TV.
Ključne besede: javno politično govorjeno besedilo, argument, argumentacija/prepričevanje, prepričevalna sredstva, manipulacija
Objavljeno: 15.07.2014; Ogledov: 1020; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (864,69 KB)

4.
PRIMERJALNOPRAVNA UREDITEV DOKAZNEGA POSTOPKA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE IN REPUBLIKI SLOVENIJI
Maja Šeruga, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili kazenski postopek Republike Slovenije in Združenih držav Amerike, ki velja v 21. stoletju za edino svetovno velesilo. Zakaj smo se odločili primerjati slovenski postopek z ameriškim je zato, ker sta sistema v določenih pogledih enaka, vendar imata vseeno temeljne razlike. Primerjava velesile in majhne države, ki je večina sveta ne pozna se zdi dobra tema. Da država poskrbi za kaznovanje storilcev kaznivega dejanja je potreben ne samo zakon o kaznivih dejanjih in določenih sankcijah, ampak tudi zakon, ki določa potek postopka in omogoča pravičen postopek za vsakogar. Torej je kazenski postopek urejen s pravnimi pravili, ki se jih procesni subjekti kazenskega postopka morajo držati. Najpomembnejši se zdi postopek na glavni obravnavi, saj je tamkajšnjo dogajanje največjega pomena za obsodbo ali oprostitev domnevnega storilca kaznivega dejanja. Kot bomo zasledili, imata obe državi glavno obravnavo, kjer poteka dokazni postopek in sprejemanje končne odločitve, vendar se pristojnosti subjektov razlikujejo. V Sloveniji poznamo poklicne sodnike ki sprejemajo odločitve, medtem ko si pristojnost v Ameriki deli sodnik skupaj s poroto. Vendar obe državi strmita k pravičnemu kazenskemu postopku in k odkritju resnice s kaznovanjem storilca kaznivega dejanja. In s tem zagotavljata red v državi.
Ključne besede: kazensko procesno pravo, temeljna načela kazenskega postopka, organizacija in sestava sodišč, Združene države Amerike, porotni sistem, psihološka okužba, argumentacija sodb, dokazni postopek.
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 768; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (583,51 KB)

5.
Dokazni postopek, primerjalnopravna ureditev kazenskega postopka Združenih držav Amerike in Republike Slovenije
Maja Šeruga, 2017, magistrsko delo

Opis: Dokazni postopek kot ena izmed faz kazenskega postopka je njegov pomemben del, saj so predstavljeni dokazi oziroma dokazna sredstva podlaga za kasnejšo odločitev v konkretni kazenski zadevi. Gre za psihološki proces, ki se giblje med določenimi stopnjami verjetnosti ter katerega namen je dognanje resnice. Resnico o obstoju pomembnega dejstva pa lahko pridobimo iz dokaznih sredstev. Namen dokaznega postopka je ugotovitev pravno pomembnih dejstev za zakonito sodbo. V kontinentalnih pravnih redih velja sodnik kot aktivni in pasivni subjekt postopka, kjer priskrbuje dokaze po uradni dolžnosti, medtem ko v anglo-ameriških sistemih te pristojnosti zbiranja dokazov ne poznajo. Preko zagovora in zaslišanja obdolženca, prič, izvedencev in listin pridemo do ugotovitve obstoja dejstev, ki kasneje služijo kot podlaga za odločitev sodišča. Vendar vsak dokaz tudi ni zakonito pridobljen, moramo se zavedati dejstva, da če sodišče želi priti do zakonite odločbe, jo mora pridobiti na podlagi zakonito pridobljenih dokazov. Torej nezakoniti dokazi ne smejo biti podlaga za odločanje o kazenski odgovornosti obdolženca. Ti nezakoniti dokazi so predmet ekskluzije ali izločitve dokaza iz kazenskega postopka, saj sodišče ne sme uporabiti zoper obdolženca neustavno ali nezakonito pridobljenih dokazov. Vendar vsako pravilo pozna določene izjeme, ki jih je razvila predvsem ameriška sodna praksa in jih kontinentalni pravni sistemi ne poznajo. Kadar pa do ekskluzije dokazov ne pride pravočasno, obstaja določena nevarnost psihološke okužbe sodišča z nezakonitimi dokazi in nevarnost odločanja o zadevi na podlagi teh nedovoljenih dokazov. Zato bo v nalogi predstavljen slovenski sistem, kot predstavnik kontinentalne skupine sistemov, in ameriški sistem, na podlagi teh dveh bodo podane razlike med enim in drugim. Čeprav v obeh sistemih prihaja do sodbe, še ne pomeni, da je sam potek postopka, kako je prišlo do te odločitve, enak v obeh sistemih.
Ključne besede: dokazni postopek, ekskluzija dokazov, nezakoniti dokazi, psihološka okužba, doktrina sadežev zastrupljenega drevesa, sodnik, Združene države Amerike, porota, argumentacija sodbe.
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 586; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

6.
Argumentacija v angleških in slovenskih političnih blogih: komparativna analiza
Rok Koštomaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Odkar je v naše življenje vstopil internet kot multimodalni medij, se je v sklopu razvijajoče se internetne tehnologije ter novonastalih »online« besedilnih vrst koncem prejšnjega tisočletja pojavil tudi novi način dialoške komunikacije v obliki bloga. Le-ta je nadomestil poprejšnjo »offline« obliko dnevniških zapisov in ji dodal argumentativni aspekt ter apelativno funkcijo. Pričujoče magistrsko delo preučuje argumentativno strukturo političnih blogov na podlagi nadrobne strukturne in jezikovno stilne analize. V teoretičnem delu je najprej predstavljena zgodovina blogov, ki so kmalu po vzniku interneta postali priljubljena domena medmrežne komunikacije, ki je ljudem omogočila javno obelodanjenje njihovega mnenja in virtualno povezanost s celotnim svetom. Izhajajoč iz teoretičnih dognanj, smo ugotovili, da se je blogosfera začela razvijati leta 1999 in čez noč postala nepogrešljiv vir vsakdanje komunikacije. Razlog za hitro širjenje je bil tudi ta, da je vsak povprečni slehernik lahko vzpostavil svojo spletno stran in z relativno lahkoto ustvaril svojo blogovsko platformo, preko katere je prenesel svoje sporočilo v svet. Tako so se najprej pojavili osebno-izpovedni blogi, kmalu zatem pa tudi blogi, ki so naslavljali specifične teme. Posledično so že v nekaj letih postali nadvse priljubljeni politični blogi, s pomočjo katerih so blogerji želeli vplivati na javno mnenje. Na tem mestu je treba omeniti, da blogovski zapisi že od samih začetkov veljajo za besedilni žanr, v katerem pisci izražajo svoje mnenje z namenom prepričati bralca. V njih lahko zasledimo tudi moderni duh časa, ki se kaže v novodobnih izraznih strukturah. Blog se od ostalih besedilnih žanrov loči predvsem po tem, da v njem prevladuje avtorjevo lastno vrednotenje dogodka. Večina ostalih, predvsem poročevalskih žanrov, namreč ne dovoljuje podajanje lastnega mnenja, s čimer bi prestopili žanrske okvire. Blog teh okvirov praktično nima, zakaj producentom je dovoljeno vse. Posamezniki namreč ne delujejo znotraj strogo konfiniranega sistema, temveč pravila postavljajo sami. Sicer obstajo tudi takšni blogi, ki delujejo v okviru določene časopisne hiše, a jim v striktnem pomeni besede ne moremo reči blogi, oziraje se na dejstvo, da je blog strogopomensko v domeni individuuma in ne organizacije. Priljubljenost blogov lahko pripišemo številnim dejavnikom. Poglavitni razlog je javna dostopnost, poleg tega pa je tudi zunanja podoba v primerjavi z ostalimi besedilnimi vrstami izjemno zanimiva, lahko bi rekli, da celo razgibana. Sestoji namreč iz fluidnega prepletanja slikovnega gradiva in besedila, obenem pa je načeloma blogu na koncu dodana funkcija komentarja, ki omogoči dialoški proces med producentom, torej stvariteljem bloga, in recipientom, bralcem, ki dostopa do bloga z namenom izpopolniti svojo miselno shemo in rekonstruirati lastno mnenje. Blog smo se namenili analizirati na podlagi predpostavke, da ta besedilna vrsta avtorju omogoča izražanje lastnega mnenja in odnosa do obravnavane vsebine, pri čemer je zapis stilno bogat. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, vsled česa imajo politični blogi v javni sferi tako silen vpliv. Pri iskanju odgovora na to vprašanje smo se osredinili na strukturno analizo argumentativne sheme blogovskih zapisov in jezikovno stilne lastnosti teh besedil. Argumentacija nas je zanimala zato, ker je pomemben del vsakega teksta. Avtor lahko namreč svoje bralce prepriča le tako, da jih seznani z ustreznimi argumenti in svoje argumente utemelji. Pri tem so mu na voljo vse jezikovno stilne prvine oziroma izrazne možnosti, ki jih ponuja jezik. Argumentacija je tudi edini način, s katerim lahko na plano prodre tud apelativna funkcija, ki se je avtorji često poslužujejo. Persuasija predstavlja namreč avtorjevo ciljno usmerjenost, brez katere bi blogovski zapis ne imel notranje namenskosti.
Ključne besede: politični blog, stilistična analiza, argumentacija, Toulminov model, komparativna analiza
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 41; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici